V Münchnu je na današnji dan leta 1905 umrl slikar Anton Ažbe. Na pobudo Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki so jo obiskovali impresionisti. Na današnji dan leta 1915 so se na vzhodni fronti Rusi umaknili iz Varšave. "Deželni zdravstveni poročevalec dvorni svetnik dr. Celebrini je poročal o zdravstvenih razmerah na Primorskem. Slučaji kolere so, ako se izvzame malo ognjišče v begunskem taborišču v Vrtovčah, v občini Sovodnje, ki je bilo takoj izolirano, le sporadični, "je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Dobravljah se je leta 1925 rodil generalpolkovnik Branko Jerkič - Živko. Trileten je moral z družino v emigracijo. Branko Jerkič je bil borec Tomšičeve in Cankarjeve ter druge brigade VDV, ki je prišla prva v Trst. O odhodu Titovih partizanov iz Trsta je v pogovoru z Milošem Ivančičem povedal: Leta 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Leta 1962 je na Sinaju predstavljal Jugoslavijo v poveljstvu modrih čelad. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Kraške jame: »Medtem ko bo s 15. avgustom Postonjska jama zopet na razpolago obiskovalcem, je Reuterjev dopisnik Cecile Sprigge začel raziskovati trditve iz pisanja rimske Libere stampe o 600 truplih v jamah med skalovjem nad Trstom, ki naj bi jih hladnokrvo ubili Jugoslovani okoli 14, maja. Sprigge je preiskal jamo in »rudnik« blizu Bazovice in izjavil, da vest ne odgovarja resnici.« Marézige so skupno ime za središčno naselje več zaselkov, ki so na temenu in pobočjih Marežganskega hrbta med dolinama Badaševice na severu in potoka Rokave na jugu. Zapis iz leta 1423 navaja ime Mareseghi. Sam izvor imena je nejasen. Verjetno je prevzeto iz romanskega, to pa iz slovanske Marešiti, kar bi pomenilo Mareševi ljudje ali potomci. V Trstu se je na današnji dan leta 1925 rodil dirigent in skladatelj Oskar Kjuder. Ob mizarskem vajeništvu se je na konservatoriju učil violinskega muziciranja. Po zdravljenju v partizanski bolnišnici v Bariju ga je Rado Simoniti uvedel v dirigiranje pri zboru Srečko Kosovel. Po vojni se je vpisal na Akademijo za glasbo. Dirigiral je orkestrom in pevskim zborom, med njimi tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru. Nastanka se je leta 1995 tako spominjal: Zbor je pod Oskarjevo taktirko posnel tudi pesem Slavospev I. in II. prekomorske brigade: