Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spominjamo se bitke pri Termopilah, ko so na današnji dan leta 480 Špartanci Perzijcem zaprli pot pri prelazu. Kralj Leonidas je tako žrtvoval spartiate in tespijske čete ter rešil glavnino grške vojske, ki je kasneje pri Salamini porazila Perzijce.
Nemci zavzeli trdnjavo Lomže in prispeli s severa v bližino Buga Na Primorskem topovski boji Odbiti laški napadi pri doberdobski planoti in Zagori pri Plavah Delni uspeh Angležev pri Ypernu sestreljena francoska letala, tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
V Trstu je na današnji dan leta 1945 zavezniška vojaška uprava Svobodnega tržaškega ozemnlja prepovedala oblastne organe narodnoosvobodilnih odborov in obnovila staro italijansko upravo.
V 76-em letu je je na današnji dan leta 2005 po dolgi bolezni umrl kulturni in politični delavec Pavel Petričič. Po učiteljišču v Špetru je študiral na beneški Akademiji lepih umetnosti in v milanski Breri. V Bologni je opravil izpit za poučevanje umetnostne vzgoje. Leta 1972 je zasnoval tudi Študijski center Nadiža, kjer je organiziral beneške kulturne dneve in natečaj Moja vas. Leta 1980 je ta projekt takole ocenil:
Medána je gručasto jedro naselja v spodnjih Goriških brdih. Zapis iz leta 1288 navaja de Medana. Imena na -ana, ki so pogosta predvsem v pasu od Čedada do Krasa, so najpogosteje romanskega izvora, temelječa na latinskih rodovnih osebnih imenih, nekatera pa so po Bezljaju celo predromanskega izvora. Ime Medána mogoče izhaja iz latinskega imena Meteiana.
Grški filozof Diogen je prvi opozoril na vesoljski izvor meteoritov. Aristotelov vpliv pa je te ideje zatrl s trditvijo, da naj bi meteorite vzdigovali močni vetrovi. Leta 1794 je nemški fizik Ernst Chladni postavil teorijo, po kateri se utrinki pojavijo, ko v ozračje priletijo manjši kamni ali drobni prašni delci. O tem podrobneje fizik Bojan Dintinjana. dalet Pesem Zvezde padajo v noč nam bo sedaj zapela Marjana Držaj.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Spominjamo se bitke pri Termopilah, ko so na današnji dan leta 480 Špartanci Perzijcem zaprli pot pri prelazu. Kralj Leonidas je tako žrtvoval spartiate in tespijske čete ter rešil glavnino grške vojske, ki je kasneje pri Salamini porazila Perzijce.
Nemci zavzeli trdnjavo Lomže in prispeli s severa v bližino Buga Na Primorskem topovski boji Odbiti laški napadi pri doberdobski planoti in Zagori pri Plavah Delni uspeh Angležev pri Ypernu sestreljena francoska letala, tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
V Trstu je na današnji dan leta 1945 zavezniška vojaška uprava Svobodnega tržaškega ozemnlja prepovedala oblastne organe narodnoosvobodilnih odborov in obnovila staro italijansko upravo.
V 76-em letu je je na današnji dan leta 2005 po dolgi bolezni umrl kulturni in politični delavec Pavel Petričič. Po učiteljišču v Špetru je študiral na beneški Akademiji lepih umetnosti in v milanski Breri. V Bologni je opravil izpit za poučevanje umetnostne vzgoje. Leta 1972 je zasnoval tudi Študijski center Nadiža, kjer je organiziral beneške kulturne dneve in natečaj Moja vas. Leta 1980 je ta projekt takole ocenil:
Medána je gručasto jedro naselja v spodnjih Goriških brdih. Zapis iz leta 1288 navaja de Medana. Imena na -ana, ki so pogosta predvsem v pasu od Čedada do Krasa, so najpogosteje romanskega izvora, temelječa na latinskih rodovnih osebnih imenih, nekatera pa so po Bezljaju celo predromanskega izvora. Ime Medána mogoče izhaja iz latinskega imena Meteiana.
Grški filozof Diogen je prvi opozoril na vesoljski izvor meteoritov. Aristotelov vpliv pa je te ideje zatrl s trditvijo, da naj bi meteorite vzdigovali močni vetrovi. Leta 1794 je nemški fizik Ernst Chladni postavil teorijo, po kateri se utrinki pojavijo, ko v ozračje priletijo manjši kamni ali drobni prašni delci. O tem podrobneje fizik Bojan Dintinjana. dalet Pesem Zvezde padajo v noč nam bo sedaj zapela Marjana Držaj.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov