Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Babilonu je na današnji dan leta 330 pred našim štetjem umrl kaldejski astronom Kidínu. Izračunal je, da tropsko leto traja 365 dni in 6 ur. Izdelal je tudi dnevne tabele, ki so nazorno prikazovale položaj Lune, Sonca in planetov.
Tržaška Edinost je redno objavljala tudi razglase Mestnega magistrata o nujnih ukrepih za javno zdravstveno varstvo, na današnji dan leta 1915: "Voda v potokih v spodnji okolici in v potočkih, ki se izlivajo vanje, je tako nesnažna in pokvarjena, da mestni magistrat iz vzrokov javnega zdravstva ponovno opozarja na prepoved uporabe te vode za pranje. Prekršitelje prepovedi kaznuje oblast z globo do sto kron."
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, ki so ju vrgli 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki. Časovni pasovi botrujejo datumski raztegnitvi: tako je na jutrišnji dan leta 1945 po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno: Na današnjo noč je namreč propadel poskus skupine generalov, da bi z državnim prevratom prevzeli oblast in preprečili kapitulacijo. Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala 2. septembra leta 1945 in tako se je po natanko šestih letih končala druga svetovna vojna.
Mlínsko je majhno gručasto naselje s 73 prebivalci, ki leži na dnu srednje Soške doline, južno od Kobarida, na vrhu široke terase na desnem bregu reke Soče, tam kjer se terasa naslanja na pobočje vzhodnega podnožja Matajurja. Star zapis iz leta 1086 navaja ime Melisca, iz leta 1377 pa Mlischa. Ime je prvotno pomenilo Mlinsko selo ali vas. Fašisti so kraj preimenovali v Molin d´Idresca.
Z arhivskim posnetkom pesmi Dekle poglej me prou, ki jo poje Akademski pevski zbor Tone Tomšič pod taktirko Stojana Kureta, se spominjamo goriškega skladatelja Emila Komela. Umrl je na današnji dan leta 1960 v rodni Gorici, kjer je delal kot pevovodja in učitelj. Skladateljsko se je posvetil vokalni glasbi. Po Emilu Komelu so poimenovali goriški center glasbene vzgoje, ob 60 letnici je ravnateljica Ellesandra Schettino povedala:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Babilonu je na današnji dan leta 330 pred našim štetjem umrl kaldejski astronom Kidínu. Izračunal je, da tropsko leto traja 365 dni in 6 ur. Izdelal je tudi dnevne tabele, ki so nazorno prikazovale položaj Lune, Sonca in planetov.
Tržaška Edinost je redno objavljala tudi razglase Mestnega magistrata o nujnih ukrepih za javno zdravstveno varstvo, na današnji dan leta 1915: "Voda v potokih v spodnji okolici in v potočkih, ki se izlivajo vanje, je tako nesnažna in pokvarjena, da mestni magistrat iz vzrokov javnega zdravstva ponovno opozarja na prepoved uporabe te vode za pranje. Prekršitelje prepovedi kaznuje oblast z globo do sto kron."
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, ki so ju vrgli 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki. Časovni pasovi botrujejo datumski raztegnitvi: tako je na jutrišnji dan leta 1945 po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno: Na današnjo noč je namreč propadel poskus skupine generalov, da bi z državnim prevratom prevzeli oblast in preprečili kapitulacijo. Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala 2. septembra leta 1945 in tako se je po natanko šestih letih končala druga svetovna vojna.
Mlínsko je majhno gručasto naselje s 73 prebivalci, ki leži na dnu srednje Soške doline, južno od Kobarida, na vrhu široke terase na desnem bregu reke Soče, tam kjer se terasa naslanja na pobočje vzhodnega podnožja Matajurja. Star zapis iz leta 1086 navaja ime Melisca, iz leta 1377 pa Mlischa. Ime je prvotno pomenilo Mlinsko selo ali vas. Fašisti so kraj preimenovali v Molin d´Idresca.
Z arhivskim posnetkom pesmi Dekle poglej me prou, ki jo poje Akademski pevski zbor Tone Tomšič pod taktirko Stojana Kureta, se spominjamo goriškega skladatelja Emila Komela. Umrl je na današnji dan leta 1960 v rodni Gorici, kjer je delal kot pevovodja in učitelj. Skladateljsko se je posvetil vokalni glasbi. Po Emilu Komelu so poimenovali goriški center glasbene vzgoje, ob 60 letnici je ravnateljica Ellesandra Schettino povedala:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov