Na današnji dan leta 1355 je umrl srbski car in kralj Dušan, sin Štefana Dečanskega. Znan je njegov zakonik, ki je urejal je splošna načela državne ureditve in predstavlja ustavo. Leta 1346 se je okronal za carja Srbov in Grkov. Ustanovil je srbsko patriarhijo, poskušal je zavzeti Carigrad. Na Slapu pri Vipavi se je na današnji dan leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava, Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal profesor kazenskega prava na novoustanovljeni univerzi. "Četrta velika bitka na soški fronti je torej tudi končana in Italijani morajo zabeležiti zopet le splošne neuspehe in zopet velikanske izgube, ki jih ceni naš generalni štab na 70.000 mrtvih in ranjenih, torej za dva popolna armadna zbora. Gorica je po zaslugi svojih odreševalcev kup razvalin. Laška maščevalna besnost celo ni prizanašala tistim poslopjem, na katerih je plapola zastava ženevskega Rdečega križa," je v tedenskem pregledu pisala nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915. Na temelju moskovske deklaracije iz leta 1943 je na današnji dan leta 1945 Avstrija po letu 1918 postal drugič republika. Šele čez 10 let je dobila polno suverenost z državno pogodbo, ko so se oktobra 1955 umaknile zavezniške zasedbene enote. Na današnji dan leta 1990 je v Ljubljani umrl slikar Gabrijel Stupica. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor v Ljubljani. Največje mednarodno priznanje je doživel po smrti, leta 1994 na razstavi "Evropa, Evropa" v Bonnu. Leta 1981 je prejel Prešernovo nagrado, ko je povedal: Vŕsno je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Zapis iz leta 1377 omenja ime Versina. Današnje ime je nastalo po moderni samoglasniški redukciji iz 'vresino selo ali brdo', kar vsebuje pridevnik iz slovanskega občnega imena 'v^ersi' v pomenu 'vres ali resje', torej z resjem poraslo zemljišče. Na današnji dan leta 1915 se je rodila Giovanna Casion, podeželska potujoča pevka, ki je zaslovela kot Edith Piaf. Prisluhnimo znameniti pesmi Ne, jaz ne obžalujem ničesar