Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Devetnajstodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

19.12.2015

Na današnji dan leta 1355 je umrl srbski car in kralj Dušan, sin Štefana Dečanskega. Znan je njegov zakonik, ki je urejal je splošna načela državne ureditve in predstavlja ustavo. Leta 1346 se je okronal za carja Srbov in Grkov. Ustanovil je srbsko patriarhijo, poskušal je zavzeti Carigrad. Na Slapu pri Vipavi se je na današnji dan leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava, Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal profesor kazenskega prava na novoustanovljeni univerzi. "Četrta velika bitka na soški fronti je torej tudi končana in Italijani morajo zabeležiti zopet le splošne neuspehe in zopet velikanske izgube, ki jih ceni naš generalni štab na 70.000 mrtvih in ranjenih, torej za dva popolna armadna zbora. Gorica je po zaslugi svojih odreševalcev kup razvalin. Laška maščevalna besnost celo ni prizanašala tistim poslopjem, na katerih je plapola zastava ženevskega Rdečega križa," je v tedenskem pregledu pisala nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915. Na temelju moskovske deklaracije iz leta 1943 je na današnji dan leta 1945 Avstrija po letu 1918 postal drugič republika. Šele čez 10 let je dobila polno suverenost z državno pogodbo, ko so se oktobra 1955 umaknile zavezniške zasedbene enote. Na današnji dan leta 1990 je v Ljubljani umrl slikar Gabrijel Stupica. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor v Ljubljani. Največje mednarodno priznanje je doživel po smrti, leta 1994 na razstavi "Evropa, Evropa" v Bonnu. Leta 1981 je prejel Prešernovo nagrado, ko je povedal: Vŕsno je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Zapis iz leta 1377 omenja ime Versina. Današnje ime je nastalo po moderni samoglasniški redukciji iz 'vresino selo ali brdo', kar vsebuje pridevnik iz slovanskega občnega imena 'v^ersi' v pomenu 'vres ali resje', torej z resjem poraslo zemljišče. Na današnji dan leta 1915 se je rodila Giovanna Casion, podeželska potujoča pevka, ki je zaslovela kot Edith Piaf. Prisluhnimo znameniti pesmi Ne, jaz ne obžalujem ničesar


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Devetnajstodecembrske obletnice leta dva tisoč petnjast

19.12.2015

Na današnji dan leta 1355 je umrl srbski car in kralj Dušan, sin Štefana Dečanskega. Znan je njegov zakonik, ki je urejal je splošna načela državne ureditve in predstavlja ustavo. Leta 1346 se je okronal za carja Srbov in Grkov. Ustanovil je srbsko patriarhijo, poskušal je zavzeti Carigrad. Na Slapu pri Vipavi se je na današnji dan leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava, Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal profesor kazenskega prava na novoustanovljeni univerzi. "Četrta velika bitka na soški fronti je torej tudi končana in Italijani morajo zabeležiti zopet le splošne neuspehe in zopet velikanske izgube, ki jih ceni naš generalni štab na 70.000 mrtvih in ranjenih, torej za dva popolna armadna zbora. Gorica je po zaslugi svojih odreševalcev kup razvalin. Laška maščevalna besnost celo ni prizanašala tistim poslopjem, na katerih je plapola zastava ženevskega Rdečega križa," je v tedenskem pregledu pisala nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915. Na temelju moskovske deklaracije iz leta 1943 je na današnji dan leta 1945 Avstrija po letu 1918 postal drugič republika. Šele čez 10 let je dobila polno suverenost z državno pogodbo, ko so se oktobra 1955 umaknile zavezniške zasedbene enote. Na današnji dan leta 1990 je v Ljubljani umrl slikar Gabrijel Stupica. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor v Ljubljani. Največje mednarodno priznanje je doživel po smrti, leta 1994 na razstavi "Evropa, Evropa" v Bonnu. Leta 1981 je prejel Prešernovo nagrado, ko je povedal: Vŕsno je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Zapis iz leta 1377 omenja ime Versina. Današnje ime je nastalo po moderni samoglasniški redukciji iz 'vresino selo ali brdo', kar vsebuje pridevnik iz slovanskega občnega imena 'v^ersi' v pomenu 'vres ali resje', torej z resjem poraslo zemljišče. Na današnji dan leta 1915 se je rodila Giovanna Casion, podeželska potujoča pevka, ki je zaslovela kot Edith Piaf. Prisluhnimo znameniti pesmi Ne, jaz ne obžalujem ničesar


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov