Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sedmo januarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

07.01.2016

V Gorici je na današnji dan leta 1836 umrl naravoslovec Alojz Filipič. Po bogoslovju v Gorici je služboval v Posočju. Italijanske okupacijske oblasti so ga internirale v Ligurijo. Nadškof Sedej mu je po vojni poveril dekanijo Grgar, kjer se je izkazal v prizadevanjih za obnovo svetogorskega svetišča. Kot vnet planinec je zbral herbarij, ki je med najbogatejšimi pri nas, saj obsega kar tri tisoč pol. Postal je sodelavec Prirodoslovnega muzeja. Podrobneje o njem profesorica Irena Breščak: V bitki pri Mojkovcu so na današnji dan leta 1916 črnogorske enote premagale avstroogrske čete in tako vsaj delno zaustavile njihovo sledenje umikajoči se srbski vojski. Na današnji dan leta 2011 je umrl učitelj Avgust Gojkovič. V Sveti Peter je prišel leta 1951, takoj po diplomi na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Prevzel je ravnateljstvo osemletne šole za istrske vasi Sv. Peter, Nova Vas, Padna in Krkavče. Ustanovil je mladinsko kulturno-umetniško društvo France Bevk, ki je prirejalo gledališke igre in recitale. O svojem prijatelju, pisatelju Pavletu Zidarju, je Avgust Gojkovič Nevi Zajc leta 2001 povedal: Berlin se je po koncu druge svetovne vojne spreminil v svetovno prestolnico kriminala. Vsak mesec so aretirali najmanj dva tisoč ljudi, na začetku leta 1946 se je na dan zgodilo v povprečju 240 tatvin, saj je mesto noč in dan ustrahovalo na ducate organiziranih tolp. V prosincu je bolje videti v hlevu volka kakor brez suknje na polju moža. V francoskem Combellu se je na današnji dan leta 1936 rodil violinist, etnomuzikolog in skladatelj Julijan Strajnar. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je najprej diplomiral iz romanistike, kasneje pa še iz muzikologije. Leta 1964 se je zaposlil na Glasbenonarodopisnem inštitutu, o raziskavah rezijanske glasbe je leta 2008, ko je prejel Štrekljevo nagrado, povedal: Julijan Strajnar je zasnoval serijo gramofonskih plošč z naslovom Slovenska ljudska glasba, bil je violinist Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, uveljavil se je tudi kot skladatelj scenske glasbe. Ženska pevska skupina Stu ledi je posnela Strajnarjevo priredbo pesmi Tenena rezijankica


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Sedmo januarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

07.01.2016

V Gorici je na današnji dan leta 1836 umrl naravoslovec Alojz Filipič. Po bogoslovju v Gorici je služboval v Posočju. Italijanske okupacijske oblasti so ga internirale v Ligurijo. Nadškof Sedej mu je po vojni poveril dekanijo Grgar, kjer se je izkazal v prizadevanjih za obnovo svetogorskega svetišča. Kot vnet planinec je zbral herbarij, ki je med najbogatejšimi pri nas, saj obsega kar tri tisoč pol. Postal je sodelavec Prirodoslovnega muzeja. Podrobneje o njem profesorica Irena Breščak: V bitki pri Mojkovcu so na današnji dan leta 1916 črnogorske enote premagale avstroogrske čete in tako vsaj delno zaustavile njihovo sledenje umikajoči se srbski vojski. Na današnji dan leta 2011 je umrl učitelj Avgust Gojkovič. V Sveti Peter je prišel leta 1951, takoj po diplomi na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Prevzel je ravnateljstvo osemletne šole za istrske vasi Sv. Peter, Nova Vas, Padna in Krkavče. Ustanovil je mladinsko kulturno-umetniško društvo France Bevk, ki je prirejalo gledališke igre in recitale. O svojem prijatelju, pisatelju Pavletu Zidarju, je Avgust Gojkovič Nevi Zajc leta 2001 povedal: Berlin se je po koncu druge svetovne vojne spreminil v svetovno prestolnico kriminala. Vsak mesec so aretirali najmanj dva tisoč ljudi, na začetku leta 1946 se je na dan zgodilo v povprečju 240 tatvin, saj je mesto noč in dan ustrahovalo na ducate organiziranih tolp. V prosincu je bolje videti v hlevu volka kakor brez suknje na polju moža. V francoskem Combellu se je na današnji dan leta 1936 rodil violinist, etnomuzikolog in skladatelj Julijan Strajnar. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je najprej diplomiral iz romanistike, kasneje pa še iz muzikologije. Leta 1964 se je zaposlil na Glasbenonarodopisnem inštitutu, o raziskavah rezijanske glasbe je leta 2008, ko je prejel Štrekljevo nagrado, povedal: Julijan Strajnar je zasnoval serijo gramofonskih plošč z naslovom Slovenska ljudska glasba, bil je violinist Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, uveljavil se je tudi kot skladatelj scenske glasbe. Ženska pevska skupina Stu ledi je posnela Strajnarjevo priredbo pesmi Tenena rezijankica


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov