Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Imoli se je na današnji dan leta 1666 rodil zdravnik Antonio Maria Valsalva. V Bologni je študiral anatomijo in nato razkrival vzroke številnih bolezni, ki jih je zdravil tudi s kirurškimi posegi.
V Gradcu je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik in politik Henrik Martinak. Marca 1948 se je v Pomladi narodov pridružil pozivu dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom z zahtevo po zaščiti slovenskega naroda z uvajanjem šol in prevajanjem zakonov v slovenščino. Sestavil je pravilnik za slovenske prevode Uradnega lista. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda.
Na današnji dan leta 1916 je tržaška policija poslala na Dunaj poročilo o ukrepuh proti italijanski iredenti, v katerih je bilo navedenih 1823 imen sumljivih oseb. Med najvidnejšimi ukrepi na Primorskem je bila prepoved izhajanja iredentističnega časopisa Il Piccolo. Obenem je habsburška policija preganjala tudi zagovornike jugoslovanstva.
Tiskar in književnik Veso Pirnat-Brolski se je rodil na današnji dan leta 1941 v Beogradu, odraščal pa je v Ljubljani, kjer je končal grafično šolo. Očeta, igralca, so premestili v koprsko gledališče. V Kopru se je Veso kasneje zaposlil v tiskarni Jadran in ves čas slikal. Po operaciji očesa na Kubi se je posvetil literatarnemu ustvarjanju in izdal več zbirk in roman, pisal je tudi komedije za društvo slabovidnih. Prisluhnimo njegovi recitaciji:
"Smrtna grožnja," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da se »fašistična reakcija poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi spričo prihoda mednarodne razmejitvene komisije prestrašila naše ljudstvo in ga odvrnila od trdne odločitve, da hoče pripasti samo federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Če je svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo./Febrar suh, vsepovsod kruh.
Pariška opera je na današnji dan leta 1686 krstno uprizorila lirično tragedijo Jeana Baptista Lullya, Armide, ki velja za mojstrovino francoske baročne opere, zato prisluhnimo odlomku uverture:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Imoli se je na današnji dan leta 1666 rodil zdravnik Antonio Maria Valsalva. V Bologni je študiral anatomijo in nato razkrival vzroke številnih bolezni, ki jih je zdravil tudi s kirurškimi posegi.
V Gradcu je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik in politik Henrik Martinak. Marca 1948 se je v Pomladi narodov pridružil pozivu dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom z zahtevo po zaščiti slovenskega naroda z uvajanjem šol in prevajanjem zakonov v slovenščino. Sestavil je pravilnik za slovenske prevode Uradnega lista. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda.
Na današnji dan leta 1916 je tržaška policija poslala na Dunaj poročilo o ukrepuh proti italijanski iredenti, v katerih je bilo navedenih 1823 imen sumljivih oseb. Med najvidnejšimi ukrepi na Primorskem je bila prepoved izhajanja iredentističnega časopisa Il Piccolo. Obenem je habsburška policija preganjala tudi zagovornike jugoslovanstva.
Tiskar in književnik Veso Pirnat-Brolski se je rodil na današnji dan leta 1941 v Beogradu, odraščal pa je v Ljubljani, kjer je končal grafično šolo. Očeta, igralca, so premestili v koprsko gledališče. V Kopru se je Veso kasneje zaposlil v tiskarni Jadran in ves čas slikal. Po operaciji očesa na Kubi se je posvetil literatarnemu ustvarjanju in izdal več zbirk in roman, pisal je tudi komedije za društvo slabovidnih. Prisluhnimo njegovi recitaciji:
"Smrtna grožnja," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da se »fašistična reakcija poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi spričo prihoda mednarodne razmejitvene komisije prestrašila naše ljudstvo in ga odvrnila od trdne odločitve, da hoče pripasti samo federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Če je svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo./Febrar suh, vsepovsod kruh.
Pariška opera je na današnji dan leta 1686 krstno uprizorila lirično tragedijo Jeana Baptista Lullya, Armide, ki velja za mojstrovino francoske baročne opere, zato prisluhnimo odlomku uverture:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov