Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Papež Inocencij sedmi je z bulo, naslovljeno na ljubljansko dekanijo na današnji dan leta 1486 imenoval župnika Andreja Poscha za zakonitega goriškega župnika in potrdil pravico patronata goriškemu grofu.
"Napadno delovanje Italijanov na soški fronti je bilo včeraj slabejše. Ob severnem pobočju gore sv. Mihela je bil sovražen napad krvavo odbit. Topovski boji so se na več točkah nadaljevali preko noči," je na današnji dan leta 1916 pisala Edinost.
Svobodna Istra pozdravlja medzavezniško komisijo z manifestacijami za Jugoslavijo, tako je nedeljski Primorski dnevnik na prvi strani tudi s fotografijami ponazoril veličastne sprejem razmejitvene komisije, ki se odločila, da bo po prehodu Morganove črte imela začasen sedež v Pazinu, okrašenem z zastavami, v osrčju istrskega polotoka. Pisal je tudi o solidarnosti ljudstva Cone B v zahtevi po razpustitvi civilne zavezniške policije.
Na današnji dan leta 1976 je v Rimu umrl režiser Luchino Visconti. Po izpopolnjevanju v Parizu je postal vodilni predstavnik italijanskega filmskega neorealizma. Omenimo samo filme Obsedenost, Rocco in njegov bratje, Sanjave zvezde Velikega voza, Somrak bogov in Smrt v Benetkah. O srečanju z igralko Silvano Magnani je na beneškem festivalu leta 1965 povedal:
Svet za visoko šolstvo Slovenije je na današnji dan leta 2006 sklenil, da se novogoriška Politehnika lahko takoj preoblikuje v prvo slovensko zasebno univerzo. Prisluhnimo arhivskemu posnetku izjav akademika Boštjana Žekša in tedanjega novogoriškega župana Mirka Brulca
Če ne prej, na Jederta gorka sapica pihlja/Jedert lepa, dobro letino obeta
V Trstu se je na današnji dan leta 1966 rodila harfistka Jasna Merlak - Corrado. Glasbo je študirala na tržaškem konzervatoriju Tartini, po nastopu v Trstu je leta 2007 povedala: Prisluhnimo jubilantki Jasni Merlak v odlomku sonat v C-molu za harfo Giovannia Battiste Pescettija
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Papež Inocencij sedmi je z bulo, naslovljeno na ljubljansko dekanijo na današnji dan leta 1486 imenoval župnika Andreja Poscha za zakonitega goriškega župnika in potrdil pravico patronata goriškemu grofu.
"Napadno delovanje Italijanov na soški fronti je bilo včeraj slabejše. Ob severnem pobočju gore sv. Mihela je bil sovražen napad krvavo odbit. Topovski boji so se na več točkah nadaljevali preko noči," je na današnji dan leta 1916 pisala Edinost.
Svobodna Istra pozdravlja medzavezniško komisijo z manifestacijami za Jugoslavijo, tako je nedeljski Primorski dnevnik na prvi strani tudi s fotografijami ponazoril veličastne sprejem razmejitvene komisije, ki se odločila, da bo po prehodu Morganove črte imela začasen sedež v Pazinu, okrašenem z zastavami, v osrčju istrskega polotoka. Pisal je tudi o solidarnosti ljudstva Cone B v zahtevi po razpustitvi civilne zavezniške policije.
Na današnji dan leta 1976 je v Rimu umrl režiser Luchino Visconti. Po izpopolnjevanju v Parizu je postal vodilni predstavnik italijanskega filmskega neorealizma. Omenimo samo filme Obsedenost, Rocco in njegov bratje, Sanjave zvezde Velikega voza, Somrak bogov in Smrt v Benetkah. O srečanju z igralko Silvano Magnani je na beneškem festivalu leta 1965 povedal:
Svet za visoko šolstvo Slovenije je na današnji dan leta 2006 sklenil, da se novogoriška Politehnika lahko takoj preoblikuje v prvo slovensko zasebno univerzo. Prisluhnimo arhivskemu posnetku izjav akademika Boštjana Žekša in tedanjega novogoriškega župana Mirka Brulca
Če ne prej, na Jederta gorka sapica pihlja/Jedert lepa, dobro letino obeta
V Trstu se je na današnji dan leta 1966 rodila harfistka Jasna Merlak - Corrado. Glasbo je študirala na tržaškem konzervatoriju Tartini, po nastopu v Trstu je leta 2007 povedala: Prisluhnimo jubilantki Jasni Merlak v odlomku sonat v C-molu za harfo Giovannia Battiste Pescettija
V Cordobi se je na današnji dan leta 994 rodil literat, zgodovinar, pravnik in teolog -Ibn Hazm -al-Andalusi al-?ahiri. Med 400 knjigami je najbolj znana Ovratnica golobice, zbirka psiholoških ljubezenskih likov, ki mu je služila tudi kot analiza izrazoslovja. Velja za utemeljitelja primerjalne teologije. Na Dunaju je na današnji dan leta 1854 umrl arhitekt Pietro Nobile. Družina se je iz švicarskega kantona Ticino preselila v Trst, na Dunaju pa je študiral arhitekturo in postal vodilni predstavnik poznega klasicizma. Iz raznovrstnega opusa omenimo cesto Trst-Pulj, svetilnik v Savudriji s plinsko razsvetljavo, Palačo Costanzi in cerkev svetega Antona v Trstu ter gledališče v Gradcu. Na Reki in v Kopru so leta 2013 razstavili Nobilove popotne mape, o čemer je Dean Krmac povedal Na današnji dan leta 1914 se je začela bitka za Basro v Mezopotamiji, kamor so korakale enote britanskega Indijskega ekspedicijskega korpusa, ki so napadle položaje turškega cesarstva v današnjem Iraku. Svetnik Fabjan, oziroma latinski Flabianus je botroval nastanku priimka Fábjan. Statistiki so jih naštali 754, tako je po pogostnosti uvrščen na 283. mesto. Največ, 208, jih živi v jugovzhodni in istrsko-kraški regiji, kjer so jih ob zadnjem popisu našteli 143. Fašisti so priimek spremenili v Fabiani ali v Labiani. Pri Petrovi vasi v Beli krajini se je na današnji dan leta 1944 med preizkušanjem zavezniškega minometa smrtno ponesrečil narodni heroj Fran Rozman-Stane, komandant glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. V španski državljanski vojni se je pridružil kot prostovoljec republikanski armadi, v kateri je postal poveljnik čete 15. mednarodne brigade. Leta 1941 se je pridružil partizanom. Najprej je bil vojaški inštruktor, spomladi leta 1942 je postal poveljnik brigade, julija pa poveljnik Glavnega štaba s činom generallajtant. Borci so ga imenovali Komandat Stane. Pokopan je v Grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Sedaj pa Komandat Stane in Partizanski pevski zbor
6. novembra 1494 se je rodil turški sultan Sulejman I. V Evropi so ga imenovali Veličastni, zaradi sijaja dvora, za podanike pa je bil Kanuni - Zakonodajalec. Na svojem vrhuncu se je cesarstvo raztezalo od meje z Avstrijo do Jemna in od Maroka do Perzije. Najveličastnejšo zmago je dosegel leta 1526 v bitki pri Mohaču, tam je porazil Ogre in leta 1529 prodrl vse do Dunaja, ki pa ga ni uspel zavzeti. Na današnji dan leta 1914 se je v Biljah rodil sodnik Jožko Humar. V Mariboru je končal gimnazijo, pravo je študiral v Beogradu. Med vojno se je v Splitu pridružil prekomorcem. Po vojni je delal na sodišču v Tolminu in Novi Gorici. Bil je tudi sodnik vrhovnega sodišča Jugoslavije. Napisal je knjigo Primož Trubar - rodoljub Ilirski. Ob izidu knjige Kronika Bukovice in Volčje drage je leta 1986 povedal Medtem ko so združene nemške enote in preostanki avstroogrske armade uspeli zaustaviti ruski prodor v Galiciji in na Poljskem, so se v Mezopotamiji, v pristanišču Fao, v ožini Shatt-al-Arab, izkrcale britansko-indijske enote Indijskega ekspedicijskega korpusa. V bojih s turško vojsko pa so ruske enote zasedle armenski Keupri. V Trstu se je na današnji dan leta 1949 rodil fotograf in filmski snemalec Radovan Čok. Po končani piranski gimnaziji je v Ljubljani študiral na Pedagoški akademiji. Kot direktor fotografije je posnel enajst celovečernih in TV filmov, dvaindvajset dokumentarnih filmov ter sedeminpetdeset kratkih igranih filmov. Deluje tudi kot pedagog in vodi različne delavnice. Ob 60-em jubileju je tako razčlenil razlike med fotografskim in filmskim jezikom Iz svetniškega imena Lenart, ki je zloženo iz starovisokonemških besed lewo "lev" in hart "močen, drzen", je Merku izpeljal zajetno skupino priimkov Lénar, Lénhart, rezijski patronimik Di Lenardo, zapisan po italijansko, Lenártič, Lenárdič, Leonárdič, Lenassi, Lénac, Lénič, Lenša in Nardín. Slednjih so statistiki našteli 166, od tega skoraj polovico v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Nardi ali Nardini. V Štmavru pri Gorici se je na današnji dan leta 1924 rodil profesor in zborovodja Gabrijel Devetak. Študiral je na tržaškem konservatoriju, na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Benetkah, kjer je leta 1949 diplomiral iz klavirja. Zatem je poučeval v Gorici. V rojstni vasi je vodil več zborov, zanje komponiral in priredil vrsto pesmi. Prisluhnimo pesmi Žeja poje, ki jo je Štmaverski mešeni pevski zbor zapel na Reviji Primorska poje leta 1994
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo znamenite Kartagine. Leta 814 pred našim štetjem so feničanski trgovci iz Tira ustanovili novo trgovsko naselbino na severnoafriški obali, in sicer na polotoku severozahodno od Tunisa. Kartagino so ustanovili kot vmesno postajo za feničansko trgovsko ladjevje na poti v južno Španijo. Razvilo se je v cvetoče mesto, ki je z Rimom tekmovalo za prevlado v Sredozemlju. V Ruoncu je na današnji dan leta 1889 umrl duhovnik, narodni buditelj, pesnik in pisatelj Peter Podreka. Po končanem bogoslovju v Vidmu je kaplanoval v krajih Beneške Slovenije. Izdal je tudi Katekizem za Slovence videmske škofije. V našem arhivu hranimo pesem Zdravka Birtiča Na grobu Petra Podreke, ki jo je pesnik leta 1978 takole recitiral Georg Trakl, avstrijski ekspresionistični pesnik, je na današnji dan leta 1914, po bitki pri Gródeku, v Krakovu napravil samomor. Pred izbruhom prve svetovne vojne je živel v Innsbrucku, nezmožen normalnega življenja in vdan mamilom. Leta 1914 je moral na galicijsko fronto. Del Traklove poezije je izšel leta 1913 v zbirki Pesmi, ostala lirika pa je bila izdana šele po njegovi smrti. V slovenščino je pesmi prevedel Kajetan Kovič. Na današnji dan leta 1944 se je pri Kučibregu začela bitka med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi partizanskimi enotami z nacisti. Padlo je kar 120 partizanov. Prisluhnimo spominom Maria Abrama Ime Živko je tvorjenka na - ko iz pridevnika živ ali iz skrajšanih slovanskih imen, ki imajo sestavino živ, na primer Živomir, Živorad, Živadin, Živoj. Živko sodi med redkejše slovenske priimke, statistiki so jih našteli 263, skoraj dve tretjini so jih našteli v podravski statistični regiji, niti četrt odstotka pa v goriški in istrsko-kraški statistični regiji. V Parizu je na današnji dan leta 1924 umrl skladatelj Gabriel Fauré. Po končani Šoli za klasično in versko glasbo v Parizu je delal kot organist. Leta 1877 je zaslovel z violinsko sonato, kar mu je odprlo pot do profesure na pariškem konservatoriju. S svojim učencem Mauricem Ravelom je leta 1909 ustanovil Neodvisno glasbeno družbo. Iz raznolikega opusa prisluhnimo odlomku preludija Siciliane iz scenske glasbe Maurica Maeterlinckovo dramo Pelléas et Mélisande (Pelej in Melisanda). Na snemanju je pariškemu simfoničnemu orkestru dirigiral Serge Bando
Sirski suženj je na današnji dan leta 644 v Medini ubil islamskega kalifa Omarja ibn al-Hattaba, ki je bil od sodelavcev islamskega preroka Mohameda, po njegovi smrti je bil 10 let muslimanski vladar. Na današnji dan leta 1534 je angleški parlament kralju Henriku VIII-mu poleg posvetne priznal tudi cerkveno oblast. Tako je Henrik VIII-i po razkolu s katoliško cerkvijo postal poglavar anglikanske cerkve, ki je bila ustanovljena med protestantsko reformacijo v 16. stoletju. Katolizacija cerkve okoli leta 1630 je zaostrila sovraštvo do anglikanskih škofov. Vera je bila eden odločilnih dejavnikov za izbruh angleške državljanske vojne. V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1909 rodil pek in tigrovec Viktor Bobek. Bil je pripadnik tajne organizacije TIGR v času, ko je bilo vodstvo organizacije v Beogradu, vodstvo za Primorsko pa v Ljubljani. Aretirali so ga 18. marca leta 1940. Zaradi delovanja za odcepitev tedanje Julijske krajine je bil obsojen na smrt in ustreljen na vojaškem strelišču na Opčinah 15. decembra 1941. Soobtoženka in svakinja Marija Urbančič se ga je leta 1974 tako spominjala Po carski Rusiji in Srbiji je na današnji dan leta 1914 Turškemu cesarstvu napovedala vojno tudi Črna gora. Britansko ladjevje je v Dardanelah bombardiralo turške kopenske utrdbe. Na današnji dan leta 1918 sta italijanska in avstroogrska vojska podpisali premirje. Italijani so takoj začeli zasedati ozemlja, določena z razmejitveno črto, ki jo je že leta 1915 določil londonski sporazum. Ime tržaškega zavetnika in mučenca Justa se ni širilo po Sloveniji. Merkuju se zdi verjetnejša razlaga, da je ime Just interferiralo v primorski prostor z drugimi svetniškimi imeni. Tako je danes težko razločevati med Justom in Jodochom. V Benečiji in na Kranjskem prevladuje Joduchus, kjer Justa nadomešča Jošt. Just je kot priimek sicer redek in še zgoščen v pomurski, podravski in gorenjski statistični regiji. Pogostejši je priimek Jošt, ki je uvrščen na 709. mesto. Justa so fašisti poitalijančili v Giusti. V Londonu se je na današnji dan leta 1954 rodil rock pevec Stuart Leslie Goddard z umetniškim imenom Adam Ant. Kariero je začel kot punker, vendar se je kmalu preusmeril v vode nove romantike z bendom Adam and the Ants. Prisluhnimo skladbi Physical
Danes se spominjamo tisoč dvestodesete obletnice Rižanskega placita. Frankovska oblast je temeljito spremenila družbene odnose v Istri. Prekinila je rimsko-bizantinsko ureditev in uvedla fevdalizem. Ko si je začel frankovski vojvoda Ivan prisvajati posesti, nalagati meščanom davke in na mestna ozemlja naseljevati Slovane, so se istrski meščani pritožili centralni oblasti. Na današnji dan leta 804 je Karel Veliki v Rižano poslal svoje poslance, da razrešijo spor istrskih mest s frankovskim vojvodo. Podrobneje o tem zgodovinar Peter Štih Na današnji dan leta 1914 je Rusko carstvo po pomorskih bitkah na Črnem morju napovedalo vojno turškemu cesarstvu. Temu je takoj sledila tudi Srbija. Tri dni kasneje je sledila britanska vojna napoved. Britanski zunanji minister Arthur James Balfour je na današnji dan leta 1917 obljubil, da bo judovski narod podprl pri ustanovitvi "nacionalne domovine" v Palestini. V skupino priimkov, nastalih po značajskih razvadah, Merku med drugim uvršča tudi priimek Rébec, saj meni, da so pijančka nekoč klicali tudi z imenom priljubljene pijače. Statistiki so našteli 415 nosilcev tega priimka, ki je po pogostnosti uvrščen na 822. mesto med slovenskimi priimki. Fašisti so Rebec poitalijančili v Rebelli. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1919 rodil skladatelj, glasbeni kritik in publicist Milan Stibilj. Na Filozofski fakulteti je študiral psihologijo, na Akademiji za glasbo pa kompozicijo v razredu Karola Pahorja. Izpopolnjeval se je na zagrebški glasbeni akademiji pri skladatelju Milku Kelemenu, v Utrechtu in Berlinu, med letoma 1973 in 1974, pa je predaval na univerzi v Montrealu. Po vrnitvi v domovino je igral violino. Njegov glasbeni slog izhaja iz ekspresionističnih nazorov. Omenimo simfoniji Vrtnica in slavček ter Elegijo za umirajočim drevesom, komorno delo Indijansko poletje, za flavto, klarinet, violino, kontrabas in tolkala; na področju vokalne glasbe pa izstopa Stibiljeva priredba Gregorčičeve Pomladi. Tenorista Mitjo Gregorača spremlja pianist Marjan Lipovšek
Že Kelti so na začetku novembra praznovali veliki praznik mrličev, Rimljani pa so mrtvim posvetili več praznikov. Katoliška cerkev se je sprva z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, njihovo število pa je že v Dioklecijanovi dobi močno naraslo. Tako je Gregor četrti praznik vseh svetih s 13. maja prenesel na 1. november, ki je bil edini verski praznik, veljaven tudi v ranjki socialistični Sloveniji. Prisluhnimo odlomku oddaje Spomeniki govore Bogdana Pleše iz leta 1961, v kateri je sodeloval tudi Jože Štakulič - Pepi s Kojskega Na današnji dan leta 1874 so v Trstu ustanovili politično društvo Edinost. Sama ustanovitev in bliskovit razvoj dejavnosti društva, ki je izdajalo istoimensko časopis, prva številka je izšla prvega januarja 1876, dalj časa tudi dnevnik, pomeni vrhunec družbene dejavnosti Slovencev v Trstu in tedanjem avstrijskem Primorju do konca prve svetovne vojne. Podrobneje o tem profesor Samo Pahor Nemške enote so na današnji dan leta 1914 uspele zasesti flandrijsko mesto Messin, ki so ga branile kombinirane enote britanske in francoske armade, ki so naslednji dan začele protiofenzivo. Nemcem je uspelo na današnji dan zmagati tudi v pomorski bitki za Cornel na srednji čilski obali. Italijanski diverzanti pa so na današnji dan leta 1918 v Pulju z nastavljeno mino potopili avstro-ogrsko admiralsko bojno ladjo Viribus Unitis Svetko je redkejša različica slovanskega imena Svetislav. Morfem svet- je po mnenju Frana Miklošiča v zloženih staroslovanskih osebnih imenih pomenil prvotno "silen, močen". Med patronimični priimki omenimo najprej priimek Svetec. Statistiki so jh našteli 275, na Primorskem je njihovo število zanemarljivo, zato ga Merku ne omenja. Drugače je s priimkom Svetina. Statistiki so jih našteli 465, med vsemi priimki je Svetina po pogostnosti uvrščen na 697. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Svetti. Na Jesenicah se je na današnji dan leta 1959 rodil orgelski koncertant in publicist Milko Bizjak. Odraščal je v Novi Gorici, od koder je po maturi odšel v Ljubljano na Glasbeno akademijo, kjer se je posvetil študiju orgel. Od leta 1979 se je posvečal solističnim orglarskim koncertom, leta 1987 pa je ustanovil založbo in izdal celo vrsto publikacij s področja muzikologije. Leta 1993 je v koprskem arhivu proučil ohranjene partiture skladatelja Antonia Tarsie in jih tako razvrstil. Prisluhnimo Milku Bizjaku v skladbi Johana Michaela Steibacherja, Partita čembalo.
Danes praznujemo dan protestantizma, v spomin na dogodek iz leta 1517, ko je nemški teolog Martin Luther objavil protest zoper pokvarjenost papeštva in rimskokatoliške cerkve. Reformacija je Slovencem prinesla prve knjige, tudi izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 pa smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je Otmar Črnilogar povedal V Štandrežu se je na današnji dan leta 1889 rodil pisatelj Andrej Budal. Romanistiko je z doktoratom zaključil na Dunaju in se izpopolnjeval v Parizu. Poučeval je na goriški gimnazijii in idrijski realki ter na beneški ekonomski višji šoli. Med vojno se je pridružil partizanom, sodeloval je na pariški mirovni konferenci. Po vojni je v Trstu vodil Slovensko narodno gledališče in bil med pobudniki gradnje Kulturnega doma. Izdal je 7 knjig povesti, njegova bogata bibliografija pa obsega kar 777 naslovov. V arhivu hranimo oddajo Primorski kulturni ustvarjalci, v kateri je na povabilo Ivice Tratnik leta 1971 Andrej Budal takole strnil spomine na Ivana Trinka V Rojanu se je na današnji dan leta 1914 rodila baletka Vuka Kumar. Glasbo je študirala v Zagrebu in Beogradu, kjer se je navdušila za balet. S soprogom Stanislavom Hitijem sta v Kopru 2o let vodila baletno šolo in pripravila več kot 6o baletnih predstav, ki sta jih večinoma sama koreografirala. Spomine na plodno obdobje je takole strnila Francoske, belgijske in britanske enote so na današnji dan leta 1914 po dolgotrajnih bojih pri reki Yser preprečile nemški prodor v zahodno Flandrijo. Velika Britanija in Francija sta napovedali vojno turškemu cesarstvu. V dovrski ožini pa je nemška podmornica potopila britansko križarko Hermes. Petkú je sicer redka oblika priimka, nastalega iz imena Peter, piše Merkú. Redkost so potrdili tudi statistiki. Priimek Petkú se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet. Telefonski imenik navaja le patronimičnimi izpeljanki Petkukeski v Ljubljani in Petkučeski v Kobaridu. Fašisti so ga poitalijančili v Petrossi. Reformacija je v naših krajih tudi na glasbenem področju prinesla svojstven razcvet - zlasti ljudske glasbe. Muzikolog Edo Škulj je o Trubarjevih pesmih povedal/ Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi bog je posnel Komorni zbor Ipávska
V Desklah se je na današnji dan leta 1899 kot deveta od desetih otrok rodila Katarina Marinič - Tinca. Med prvo svetovno vojno je delala na Dunaju in v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je trepetala za moža partizana. Ovdovela je leta 1967 in nato tri desetletja živela v rodnih Desklah. Po zlomu kolka leta 1987 je prišla v novogoriški dom upokojencev, kjer ji je ob 110em življenjskem jubileju voščil tudi predsednik države Danilo Türk. Jubilej je za našo radijsko postajo obeležila Lea Širok Generala, Sira Jamesa Murrayja, je na današnji dan leta 1914 angleška kraljica imenovala za poveljnika imperialnega vrhovnega štaba, ki pa je vojaško strategijo prepustil feldmaršalu Lordu Kitchenerju, tedanjemu ministru za vojno. Srbske enote so se začele umikati s frontne črte na Drini. Spominjamo se slovenskega politika, Staneta Kavčiča, rojenega na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Že kot mlad fant se je pridružil komunistom. Po osvoboditvi se je poklicno posvetil politiki. V arhivu hranimo odlomek govora Staneta Kavčiča iz leta 1962, torej iz časov znamenitega Titovega pisma/ dalet. "Slovenija, vrt Evrope" je bilo eno od političnih gesel Kavčičevega časa, vendar je moral leta 1972 odstopiti in se upokojiti. Priimek Marc ne izvira iz meseca marca, temveč je skrajšana oblika priimka, nastalega po evangelistu Marku. V Trstu se je pojavil že v začetku 15. stoletja in je danes razširjen prav po vsej Primorski, posebej še po Vipavski dolini. V času fašistične oblasti so ga preimenovali v Mari, Marsi, Marzi ali Marzio. V Londonu se je na današnji dan leta 1894 Philip Arnold Heseltine, bolj znan kot skladatelj Peter Warlock. Izobraževal se je pri pianistu Colinu Taylorju in se izpopolnjeval v Berlinu ter zatem v Oxfordu študiral nemščino. Kmalu je postal izvrsten radijski novinar in skladatelj z raznovrstnim opusom. Prisluhnimo odlomku suite Capriol v izvedbi norveškega komornega orkestra z dirigentom Henningom Kraggeundom
V Pekingu je na današnji dan leta 1774 umrl Ferdinand Avguštin Hallerstein. Po dolgem šolanju je postal vodja jezuitskega kolegija v Temišvaru. Leta 1739 prispel v pekinški misijon in kmalu postal vodja astronomskega observatorija. Pripravil je veliki atlas Kitajske, izboljšal koledar in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Hallerstein je bil tudi diplomat, cesar ga je povzdignil v mandarina. Na današnji dan leta 1904 se je v Vipavi rodil pesnik Drago Bajc. Med študijem prava v Padovi je sodeloval pri Edinosti in humorističnem listu Čuk na palci. Bil je član Tigra, zato so ga fašisti preganjali. Zaradi pljučnice je leta 1928 umrl v Biljah na begu v Jugoslavijo. Pisal je predvsem ljubezensko liriko in narodnoobrambne pesmi. Ob 50. obletnici tragične smrti so učenke in učenci osnovne šole Vipava, poimenovani po Dragu Bajcu, posthumno izdali njegovo pesniško zbirko Drevo sem in pripravili spominsko oddajo, prisluhnimo odlomku Ladjevje turškega cesarstva je skupaj s floto nemške mornarice po vojni napovedi Rusiji na današnji dan leta 1914 s topovskimi granatami obstreljevalo Odeso, Sevastopol in Feodozijo. Lisják sodi po Merkuju v skupino priimkov, nastalih po imenih živali z metaforično izrazitim prizvokom. Statistiki so našteli 432 nosilcev tega priimka, ki je po pogostnosti uvrščen na 780. mesto. 167 jih živi v goriški statistični regiji, tisoč 206 pa v istrsko-kraški. Fašisti so jih poitalijančili v Lissi ali Lissiani. V Tržiču se je na današnji dan leta 1944 rodila pevka Berta Ambrož. Leta 1966 je s pesmijo Brez besed zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije v Luksemburgu. Napisala jo je Elza Budau, uglasbil pa Mojmir Sepe. Skladba je zasedla 7. mesto. Leta 1973 so na Pesmi Evrovizije nekateri obtožili Španijo, da je njihova pesem Eres tú pravzaprav plagiat slovenske pesmi Brez besed. Nizozemski predstavnik jo je v angleščini zapel na tem festivalu leta 1994. Pesem je bila prevedena tudi v norveščino in danščino. Sedaj pa prisluhnimo izvirnemu arhivskemu posnetku
Na današnji dan leta 1684 se je na Kalcu kot graščakov sin rodil politehnik, geograf, krasoslovec in slikar Franc Anton Steinberg. Kot avstrijski javni uslužbenec je skrbel tudi za ceste proti Gorici, Trstu in Reki. Leta 1720 je izdelal enega prvih slovenskih zemljevidov. Bil je tudi rudniški upravitelj v Idriji, ko je naredil celovit topografski prikaz rudnika z maketo, to pa je podaril cesarju Karlu četrtemu. Po upokojitvi se je v Ljubljani posvetil raziskovanju Cerkniškega jezera. Na Premu se je na današnji dan leta 1914 rodil pesnik in prevajalec Bogomil Fatur. Slavistiko je študiral na ljubljanski univerzi, svetovno literaturo pa v Pragi. Prve pesmi je izdal že kot 15-letni fant. Zaradi vojne je prva pesniška zbirka Knjiga lirike izšla leta 1947, druga, Pesniški listi, pa šele leta 1973, ko je Vesni Čehovin na vprašanje, kako se pri njem prepletajo poezija, esejistika in prevajalstvo, Bogomil Fatur povedal Ruske carske enote so na današnji dan leta 1914 na vzhodni fronti vnovič zasedle središče Bukovine Černovitz, rusko cesarstvo pa je napovedalo vojno turškemu cesarstvu. Na daljnem vzhodu je v bitki za Penang nemška križarka pod britansko zastavo Emdem torpedirala rusko križarko Zemčug, ki je bila tam na rednem popravilu. Apostol Simon je botroval nastanku cele vrste primorskih priimkov, začenši s priimkom Simon, ki mu sledijo izvedeni priimki Simonič, Simončič, hibridni Simonelič, Simonitti, in skrajšane oblike Sima, Šimac, Simič, Simčič. Simon oziroma Simeon je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Šimon. To povezujejo s hebrejsko besedo šama v pomenu "poslušati, uslišati". Fašisti so priimek Simonič preimenovali v Simoni, Simčič v Semini, Simini, Simoncini ali Simonimi, Simič v Simi. V Beogradu se je na današnji dan leta 1884 rodil skladatelj Miloje Milojevic. Po študiju na konservatoriju v Münchnu je poučeval glasbo na gimnazijah rodnega mesta, bil je docent za zgodovino glasbe in urednik časopisa Muika. Po zgledu Stevana Mokrajnca je svoj opus oprl na folklorne elemente in slovanski ekspresionizem. Prisluhnimo odlomku Intime, suite za godalni orkester iz leta 1939. Beograjskemu orkestru je na snemanju dirigiral Zoran Marinkovič
Danes se spominjamo pionirja slovenskega filma in umetniške fotografije. V Drakovcih se je na današnji dan leta 1864 rodil pravnik Karol Grossman. Diplomiral in doktoriral je na univerzi v Gradcu. Zatem je delal kot odvetnik v Ljutomeru, kamor je prinašel tudi tedanje tehnološke novosti. Leta 1905 je posnel filma o sejemskem dopoldnevu in v dveh kadrih zajeta prizora družinskega življenja na vrtu. O tem podrobneje Slobodan Valentinčič Spominjamo se tudi velemestne prometne pridobitve. V New Yorku so na današnji dan leta 1904 po štirih letih gradnje odprli prvo podzemno železnico, ki je povezovala Manhattan in Bronx. Tramvaj pa je bil sprva še konkurenčen. Newyorškemu zgledu so kmalu sledile tudi evropske prestolnice. Na današnji dan leta 1954 je skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela zakonske akte o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske. V arhivu hranimo posnetek govora tedanjega predsednika Borisa Kraigherja. Prisluhnimo odlomku Na današnji dan leta 1964 so v Kopru slovesno proslavili 10. obletnico londonskega sporazuma, zgodovinskega mejnika za Primorsko, saj je pomenil rešitev ključnega tržaškega vprašanja. Prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka Bogdana Tometa, v katerem je najprej govoril tedanji predsednik koprske občinske skupščine, Dušan Barbič Sabjan in Sabian sta priimkovni inačici, nastali iz svetniškega imena Fabijan, piše Merku. Statistiki so jih našteli manj kot pet. To velja tudi za priimek Sablič, ki so ga fašisti preimenovali v Sanbini ali Sabeli, pri čemer lahko sklepamo o dodatni možnosti izvora iz imen Sabina, Sabin ali Savin. V San remu je na današnji dan leta 1954 umrl skladatelj Franco Alfano. Po konservatoriju v rodnem Neaplju se je izpopolnjeval v Leipzigu in Berlinu. Alfano je bil direktor konservatorija v Bologni in Torinu. Po Puccinijevi smrti je dokončal njegovo opero Turandot. Prisluhnimo ariji Kalafa iz tretjega dejanja Nessun dorma. Tenorista Luciana Pavarottija je na snemanju spremljal Londonski filharmonični orkester
S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike, Milana Kučana V Šmartnem v Brdih se je na današnji dan leta 1889 rodil pesnik Karel Širok. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval na Tržaškem, kjer je tudi vodil dramsko šolo, igral in režiral, sodeloval pa je tudi v orkestru Glasbene matice. Pred fašisti se je umaknil v Ljubljano in kasneje stopil v diplomatsko službo. Zaradi sodelovanja s Tigrom so ga aretirali in izgnali iz Celovca. Julija 1941 so ga Italijani v Trstu aretirali in ga predali Nemcem, ti pa so ga januarja 1942 kot talca ustrelili v Dragi nad Begunjami. Pesniti je začel že na učiteljišču, prvo zbirko je izdal v Trstu leta 1920, naslednjo, zbirko črtic Slepi slavčki, čez dve leti v Gorici, umetniško najbolj dognana pa je zbirka Kapelica, ki je izšla v Ljubljani leta 1935. Nemške sile so v Afriki napadle kolonialne sile Portugalske v Angoli, francoske enote so zasedle kamerunsko mesto Edea. Na današnji dan leta 1917 je Brazilija napovedala vojno centralnim silam. Beneška osnova svetniškega imena Juri Zorz je botrovala nastanku priimkov Zorza, Zorettig in Cótič. Zadnji je na Slovenskem pogost priimek, uvrščen je na 904. mesto, statistiki so našteli 384 nosilcev, od tega dobro polovico v goriški regiji. Fašisti so priimek Cótič poitalijančili v Zotti. V Zgornji Javoršici pri Moravčah se je na današnji dan leta 1929 rodil pesnik in dramatik Dane Zajc. Leta 1951 so ga zaprli in izključili iz gimnazije ter mu prepovedali študij. Tako je šele leta 1958 maturiral in se zaposlil v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Je avtor številnih pesniških zbirk, ki so odločilno vplivale na razvoj slovenske sodobne poezije: Požgana trava, Jezik iz zemlje, Rožengruntar, Zarotitev, Krokar in zbirka Dol dol. V zgodnji poeziji absurda sta mu za izhodišče služili vojna in smrt, kasneje pa neosmišljenost posameznikovega bivanja. O pisateljih in pesnikih je leta 1989 tako razmišljal/ dalet. Skladatelj Lojze Lebič je uglasbil Zajčevo pesem Požgana trava za srednji glas in orkester. Zapela jo je Marjana Lipovšek ob spremljavi simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenije
V krimski vojni je na današnji dan leta 1854 je admiral in princ Aleksander Sergeyevič Menšikov zasedel britansko pomorsko bazo Balaclava. Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko-kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva, Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju Med prvo svetovno vojno je bilo v Evropi mobiliziranih 70 milijonov ljudi od 170 milijonov odrasle moške populacije. Vojna je potekala na ozemljih štirinajstih tedanjih držav. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvom, bilo je veliko beguncev, prišlo pa je tudi do genocida. Črni petek na Wall Streetu, borzi v New Yorku, je na današnji dan leta 1929 označil začetek hude svetovne gospodarske krize. Borzni polom po vrtoglavi špekulativni rasti delnic je končal visoko konjukturo dvajsetih let, dejansko pa je šlo za posledico razmaha proizvodnih zmogljivosti, ki mu kupna moč prebivalstva ni mogla slediti. Dolgo recesijsko obdobje je prizadelo tudi slovensko ozemlje Kraljevine Jugoslavije. Kriza je na naših tleh sprožila množično izseljevanje. Telesne značilnosti in hibe, v današnjem primeru debeluh, so botrovale tudi nastanku naslednje skupine priimkov: Debelják, Debévec in Debeljuh, v Benečiji tudi Debélis, piše Merku. Med vsemi priimki je priimek Debelják po pogostnosti uvrščen na 101. mesto. 666 je Debévcev, medtem ko se priimka Debeljuh in Debélis ne pojavljata, ali pa je njihovo število manjše kot 5. Fašisti so jih poitalijanči v Debelli. V ruski Kalugi se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. 14-leten je prvič zaigral na klavir in se vpisal na konservatorij brez očetovega privoljenja. Izpopolnjeval se je v Sanct Petersburgu pri Nikolaju Rimskem Korsakovu. Leta 1925 se je preselil v Pariz, kasneje pa v Združene države Amerike. Iz raznolikega opusa petih simfonij, oper, instrumentalnih in vokalnih skladb prisluhnimo pesmi Iže Heruvimi, ki jo je posnel Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom
Ustanovitelj perzijske velike države, Ahemenid Kir II., je leta 529 pred našim štetjem padel v boju proti Masagetom, severnoiranskemu nomadskemu plemenu, s katerim se je vojskoval, da bi zavaroval perzijska ozemlja na vzhodu. Ko je Kir leta 539 zasedel Babilonijo, je dovolil Judom vrnitev v Jeruzalem. V Postojni se je na današnji dan leta 1884 rodila učiteljica, pesnica in pisateljica Mara Bučar Lamut. Leta 1903 je v Gorici končala učiteljišče in poučevala, po poroki z Ivanom Lamutom je do prve svetovne vojne živela v Trstu, kjer je objavila knjižici Izza osamelih dni in Izza osamelosti. Po preselitvi v Ljubljano je izdala zbirko Breze in bori ter številne pripovedne spise. Danes se spominjamo tudi velike avstrijske ofenzive na soški fronti leta 1917, znane tudi kot Kobariški preboj, ki je v italijanski zavesti ostala kot sinonim strahovitega poraza. Pehota je napadla pri Tolminu ob 8. uri, uro pozneje pri Bovcu. Do večera je bila italijanska fronta razbita v širini ( v obsegu?) 35 kilometrov. 27-ga oktobra je moral italijanski poveljnik priznati poraz in ukazati umik na Tilment. Ujetih je bilo kar 300 tisoč italijanskih vojakov in Italija je začasno izstopila iz vojne. Ob 80-i obletnici bitke so pripravili zgodovinski posvet, na katerem je Jože Pirjevec v pogovoru s Tonijem Gomiščkom takole opredelil tezo, da je bil kobariški čudež obenem prvi resnični spopad za naše meje Glede na razširjenost imena Anton bi lahko pričakovali širšo paleto priimkovnih izpeljank. Pavle Merku navaja naslednje: Antonič, Antončič, Antonšič, Tone, Tonc, Tončič in Tonkli, pa tudi Antonac, ki smo ga že obdelovali. Fašisti so Antoniča preimenovali v Antoni, Antončiča v Antonelli, Antonini ali D´Antoni. V Postojni se je na današnji dan leta 1954 rodil fizik Igor Muševič. Leta 1993 je uspešno ubranil disertacijo z naslovom Študij elementarnih ekscitacij v feroelektričnem tekočem kristalu, za katero je prejel nagrado Glenna Browna. Fiziko trdnih snovi je zatem raziskoval na inštitutu Jožef Štefan. Kot soavtor je imetnik treh mednarodnih izumov. Ljubiteljsko se je kot študent posvečal glasbi. Kot bobnar skupine Begnagrad je leta 1993 izdal cd ploščo Tastare, zato prisluhnimo naslovni skladbi.
Leta 4004 pred našim štetjem je na današnji večer bog ustvaril svet. Tako je zapisal dublinski nadškof James Ussher v kronologiji, ki jo je izdelal po dolgoletnem bibličnem študiju in jo leta 1648 objavil v knjigi Annales veteris testamenti, a prima mundi origine deducti. Na današnji dan leta 1917 se je v carski Rusiji začelo vrenje pred Oktobrsko revolucijo. V Petrogradu je Vladimir Ilič Lenin v referatu na zasedanju centralnega komiteja boljševiške partije ugotovil, da so dozorele politične razmere za uspešno izvedbo vstaje. V našem arhivu hranimo oddajo Primorci v viharju velikega oktobra, saj so se številni, ki jih je Avstrogrska po mobilizaciji poslala v klavnico na rusko fronto, znašli v ujetništvu in se kasneje pridružili boljševikom. Med njimi je bil tudi Anton Šetina iz Knežaka, ki ga je ob 50. obletnici revolucije pred mikrofon povabil Angel Bertok Po imenih vetrov je nastalo malo priimkov. Séver je izjema. Priimek je razširjen po vsej Primorski do samega Trsta, piše Merkú. Statistiki so našteli 1886 nosilcev, tako je priimek Séver po pogostnosti uvrščen na 43. mesto. Skoraj tretjina nosilcev živi v osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa največ na Goriškem, 7 in pol odstotka. Fašisti so Sever poitalijančili v Severi. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1974 med gostovanjem v Amsterdamu umrlega svetovnoznanega ruskega violinista Davida Ojstraha. V rodni Odesi je končal konservatorij in zatem nastopal v tamkajšnjem simfoničnem orkestru. Odlikovala ga je virtuozna tehnika, občutena interpretacija, jasen in topel ton na Stradivarijevem instrumentu. Vzgojil je številne violiniste, tudi Dejana Bravničarja, ki se je leta 1970 tako spominjal študijskih let v Moskvi. Prisluhnimo še arhivskemu posnetku Beethovnove romance
50-i japonski cesar Kanmu Tenno je leta 784 preselil prestolnico iz Nare v Nagaoko, da bi zmanjšal vpliv budistov. Čez deset let se je odločil za nov premik v Heiankyo, današnji Kyoto, in obenem uveljavil učenje Konfucijevega nauka, po katerem je cesar vrhovni poglavar kot "nebeški otrok". V Vipavi se je na današnji dan leta 1649 rodil filozof in teološki pisatelj Simon Krhne. Po študiju teologije v Gradcu in na Dunaju je bil po posvetitvi dvorni kaplan. Kot profesor je služboval v Gradcu, Linzu, Celovcu in na Dunaju, vmes je bil tri leta rektor licejskega kolegija v Ljubljani. Danes se spominjamo tudi igralke in svetovljanke Sarah Bernardt, rojene na današnji dan leta 1844 v Parizu. Kljub samostanski vzgoji se je 16-letna vpisala na konservatorij in že po dveh letih debitirala v Comedie Francois. Uspešno je nastopala tudi v Londonu, kjer so shranili posnetek njenega nastopa Na Planini pri Ajdovščini se je na današnji dan leta 1899 rodil letalec in pisec Rafael Perhauc. Odraščal je v Trstu, bil je ladijski strojnik, kasneje se je posvetil letalstvu. V Benini pri Bengaziju je pomagal ustnavljati eskadrilje letalcev-prekomorcev. Po vojni je služboval v Zemunu, kjer se je upokojil in leta 1968 izdal knjigo Letalci prekomorci. Ob 35-i obletnici jugoslovanskega letalstva ga je pred mikrofon povabil Bogdan Tome Avstroogrskim enotam je na današnji dan leta 1914 po hudih spopadih z rusko carsko vojsko uspelo zasesti središče Bukovine Czernowitz. Evangelist Matej je botroval nastanku patronimičnega priimka Maté. Statistiki so našteli 87 nosilcev, dobra polovica jih živi v jugovzhodni statistični regiji, na Primorskem pa je njihovo število zanemarljivo. V Trstu se je na današnji dan leta 1914 rodil baritonist Karlo Kamušič. V Mariboru je končal gimnazijo in v Zagrebu študiral solopetje. Leta 1939 je debitiral v mariborski operi. Uveljavil se je tudi kot operni režiser. V arhivu hranimo posnetek opere Istrske svatbe Antona Smeraglie. Karlo Kamušič je pel skupaj s sopranistko Ado Sardo, altistko Ado Thuma, tenoristom Jožetom Kragljem, basistom Rudolfom Engelebertom. Zboru in orkestru mariborske opere je dirigiral Jakov Cipci
Na današnji dan leta 1879 je zasijala prva žarnica. Ameriški izumitelj Thomas Alva Edison je za prvo uporabno električno žarnico uporabil zoglenelo nitko. Žarela je 48 ur. Avstrijski napad dveh armad pod poveljstvom generala Hötzendorfa, ki je potekal med med Vislo in Dnestrom, se je po mesec dni trajajočih bojih spremenil v pravo katastrofo, po kateri si avstrijska vojska nikoli več ni opomogla. Umik se je kmalu spremenil v zmešnjavo, ki se je uredila šele na vrhovih Karpatov. Za Rusi je vstala obkoljena trdnjava Przemysl s 50.000 vojaki. Izgubljena je bila Galicija, izpostavljen pa je postal Nemški bok v Šleziji. Ker je šlo Avstrijcem tako slabo, so jim na pomoč morali priskočiti Nemci, kar je privedlo do bitke pri Ivanogradu in Varšavi. Medtem pa se je Ruska moč vedno bolj krepila, zato so se Nemci umaknili. V Ljubljani je na današnji dan leta 1979 umrla igralka Sava Sever. Že zgodaj se je zapisala odrskim deskam, saj je po maturi obiskovala dramsko šolo Vladimirja Skrbinška in se kasneje izpopolnjevala v Berlinu. Prvič je nastopila v vlogi Katje v Tolstojevem Vstajenju, in sicer na Delavskem odru. Poklicno gledališko kariero je nadaljevala v Novem Sadu, Osijeku, Mariboru in v Ljubljani, kjer se je med vojno pridružila Osvobodilni fronti. Igrala je tudi v več filmih, zablestela je v vlogi Krčmarice v Samorastnikih. Sava Sever velja za eno najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob, zlasti v Krleževih dramah. V arhivu hranimo odlomek nastopa Save Sever v radijski priredbi Krleževe Agonijke Na današnji dan leta 1979 je bila v Novi Gorici velika slovesnost, saj so odkrili spomenik Ivanu Trinku Zamejskemu. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje Iz svetniškega imena Urbán je Merku izpeljal patronimični priimek Úrbič. Statistiki so našteli 112 nosilcev, skoraj polovica jih živi v jugovzhodni statistični regiji, na Primorskem je njihovo število zanemarljivo. Fašisti so jih poitalijančili v Urbini. V Santo Suarezu, revni havanski četrti, se je na današnji dan leta 1924 rodila pevka Celia de la Caridad Cruz Alfonso- Celia Cruz. Že kot deklica si je kruh služila s prepevanjem turistom. Leta 1960 je emigrirala v Združene države Amerike, kjer je največ zlatih plošč posnela s salsa orkestrom Fania All Stars. Prisluhnimo uspešnici, ki jo jo posnela s pop zvezdnico Martiko, Mi Tierra
Ranjka Avstroogrska je na današnji dan leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke od šestega leta naprej, kasneje je sprejela še odredbo, ki je določala kazni za starše, ki svojih otrok niso hoteli poslati v šolo. Premožni so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revni pa opravljati javna dela, zlasti pri zidavi in popravilih šolskih stavb. Po hudem porazu avstroogrske armade v Galiciji se je vrhovni štab carja Nikolaja drugega odločil za taktični premik v poskusu zasesti Šlezijo in območje Poznana. Da bi to preprečili, so nemške sile s premiki svojih enot proti Krakovu in Varšavi osredotočile preostanke prve avstrijske armade in preurejene enote 9. nemške armade. Rusi so se odločili za napad pri Ivangorodu, da bi obkolili nemško 9. armado, vendar so na današnji dan leta 1914 utrpeli hud poraz in se morali umakniti. Na današnji dan leta 1945 se je v Obrovu rodila političarka Magdalena Tovornik. Po osnovni šoli v Izoli in gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študirala kemijo in se po diplomi zaposlila v Delamarisu. Po poroki se je preselila v Maribor, kjer je najprej učila, nato pa vodila predstavništva izdelovalcev kemijske opreme. Od leta 1988 pa se je poklicno ukvarjala s politiko. V peti vladi ministrskega predsednika Janeza Drnovška je bila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve, zadolžena za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob sprejemu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je leta 2001 povedala Priimka Vendé in Vené je Merkú razložil kot skrajšani obliki svetniškega imena Benedikt. Po metatezi, spremembi vrstnega reda soglasnikov, je nastala nova vrsta priimkov s številnejšimi skrajšanimi oblikami in pogostimi glasoslovnimi spremembami. Medtem ko statistiki poročajo o zanemarljivem številu nosilcev priimka Vendé, je pogostejši Vené, ki pa na Primorskem ni prisoten, največ od 315 nosilcev jih živi v jugovzhodni in osrednjeslovenski statistični regiji. V Otaležu se je na današnji dan leta 1954 rodil skladatelj Aldo Kumar. Na idrijski gimnaziji ga je za glasbo navdušil Makso Pirnik. Po pedagoški akademiji je na oddelku za kompozicijo študiral pri Alojzu Srebotnjaku in se izpopolnjeval na mednarodnih tečajih. Komponirati je začel že v študentskih letih, najprej zborovske skladbe, kasneje pa se je uveljavil kot eden vodilnih slovenskih glasbenih osebnosti. Njegov skladateljski opus je sila raznolik. V arhivu hranimo Kumarjevo pričevanje o nastanku dela Varda concerto za klavir in orkester, ki ga je napisal leta 1993 za Slovenske dneve glasbe
V Trstu se je na današnji dan leta 1799 rodil jezikoslovec in zgodovinar Peter Petruzzi. Četudi je v Padovi končal pravo, se je odločil za profesorski poklic. V Ljubljani je za Matijo Čopom vodil licejsko knjižnico. Znal je kar 10 jezikov, prijateljeval je z Valentinom Vodnikom, Francetom Prešernom in napisal vrsto domoznanskih člankov. Na današnji dan leta 1834 se je v Ljubljani začelo prvo šolsko leto trgovske šole, ki jo je vodil Franc Jakob Mahr iz Gradca. V prvem oddelku so pripravili triletni tečaj za praktikante in učence pri trgovcih, drugi oddelek pa je imel dveletni tečaj za učence, ki niso bili zaposleni. V mestu Gvatemala city se je na današnji dan leta 1899 rodil pesnik, pisatelj, dramatik, novinar in diplomat Miguel Asturias. Zaradi svojega delovanja proti diktaturi v Gvatemali je večino življenja preživel v izgnanstvu v Južni Ameriki in Evropi. Po rehabilitaciji leta 1966 je postal gvatemalski veleposlanik v Parizu. Čez leto dni je za romana Gospod predsednik in Koruzarji prejel Nobelovo nagrado za književnost, leto prej pa je na pisateljskem srečanju na Bledu tako ocenil položaj latinskoameriške književnosti Med patronimičnimi priimki, nastalimi iz svetniškega imena Lovrenc, Merkú navaja tudi Lavrénčiča. Statistiki so našteli 565 nosilcev. Med vsemi priimki je Lavrénčič po pogostnosti uvrščen na 498. mesto. Skoraj polovica nosilcev živi v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Laurenti. V Kopru se je na današnji dan leta 1954 rodil novinar in politik Roberto Battelli. Po gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študiral na Filozofski fakulteti. Že kot študent se je posvetil novinarstvu. Delal je tudi na naši radijski in televizijski postaji, bil je dopisnik reškega dnevnika La voce del popolo, zatem pa je postal državnozborski poslanec. Leta 2000 je po oktobrskih volitvah povedal Roberto Batteli, ki je letos začel že sedmi poslanski mandat, je velik oboževalec legendarnega Fabrizia de Andreja, zato mu bomo zavrteli "Izgubljenega Andrejčka
Neveljaven email naslov