Spominjamo se znamenite Pariške komune. Na današnji dan leta 1871 je po ljudski vstaji revolucionarni proletariat postavil svoj državni aparat, ki je vodil revolucijo do 28. maja, ko je upor zatrla vojska. Komuna je uvedla splošno oborožitev, upravo tovarn in delavnic predala delavskim združenjem, ločila je Cerkev od države in zagotovila enakopravnost žensk. V Hrastniku se je na današnji dan leta 1911 rodila političarka, častnica in narodna herojinja Lidija Šentjurc. Leta 1932 se je kot študnetka pridružila Komunistični partiji, čez čez leto je bila obsojena na dvoletno zaporno kazen, vendar je leta 1938 diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakuleti v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bila podpolkovnica in organizacijska partijska sekretarka, po osvoboditvi pa ministrica in podpredsednica zvezne skupščine. Leta 1983 je o partijskih tečajih povedala: "Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški fronti. Tudi tokrat so ostale naše postojanke trdno v naši posesti", je na današnji dan leta 1916 z Dunaja poročala sobotna Edinost, ki je napovedala četrto avstrijsko vojno posojilo V Kranju se je na današnji dan leta 1936 rodil kardiolog Lovro Korsič. Po končanem študiju medicine je delal na Jesenicah, po specializaciji internistike pa je prišel v Ankaran, kjer je poskrbel za razvoj kardiološke dejavnosti. Leta 1993 je ustanovil Podružnico za Slovensko Istro Društva za zdravje rca in ožilja Slovenije in bil vrsto let tudi njen predsednik. Keit Lowe je v knjigi objavil tudi fotografijo iz marca leta 1946, na kateri zdravnik v Jugoslaviji neguje devetletnega dečka. Komaj štiri ure pred tem se je fantič še igral na polju v bližini doma. V eksploziji mine je izgubil obe roki in vid. Kdor v marcu ne obreže trt, ta ne bo imerl trgatve V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1971 umrla učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Zaradi fašističnega preganjanja in mučenj se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom, česar se je leta 1966 tako spominjala: Prva pesniška zbirka Makse Samsa Nekaj pesmi je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, Bleščeče prevare, pa je leta 1964 izdala po njej poimenovana ilirskobistriška knjižnica. Skladatelj Bojan Glavina je uglasbil niz njenih pesmi, Janja Konestabo je posnela pesem Deževja