Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kraju Pieve Tesino na Tridentinskem se je na današni dan leta 1881 rodil novinar in politik Alcide De Gasperi. Ob koncu prve svetovne vojne je kot poslanec avstroogrskega parlamenta podprl pravico do samoodločbe narodov. Leta 1919 se je pridružil Ljudski stranki Italije. Po angloameriški zasedbi južne Italije je postal član Komiteja narodne osvoboditve, leta 1945 pa ministrski predsednik. 10. avgusta leta 1946 je na pariški mirovni konfrenci o tržaškem vprašanju povedal:
V Hraščah se je na današnji dan leta 1891 rodil pilot in izumitelj Juri Kraigher. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je bil prostovoljec v srbskem letalstvu. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1936 na poskusnem poletu z letalom Lockheed electra dosegel svetovni hitrostni rekord in preletel Ande. V drugi svetovni vojni je kot polkovnik vodil oddelek za reševanje sestreljenih anglo-ameriških letalcev. O podvigih Jurija Kraigherja podrobneje Sandi Sitar
Po marčevski zasedbi trdnjave Douaumont je nemška vojska zasedla na današnji dan leta 1916 še položaje nekaj kilometrov južneje na območju Bois de Caillette.
"Za Jugoslavijo - za našo srečno bodočnost so manifestirale včeraj ponovno - še mogočneje tržaške demokratične množice in obsodile vse fašistične provokacije, fašistični teror, zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po zaporih in vsako oviranje svobodnega izražanja volje za priključitev Jugoslaviji, " je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik.
V Izoli je na današnji dan leta 1991 umrl igralec Stane Starešinič. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je leta 1951 najprej začel nastopati v ljubljanski Drami, vendar se je istega leta preselil v Trst. V Slovenskem stalnem gledališču je igral do upokojitve, v arhivu hranimo literarni večer, na katerem je Stane Starešinič posnel Hamletov monolog:
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča/ Malega travna presuho - ni kmetu kaj ljubo, dež če večkrat prisori, srčno ga veseli.
Leta 1924 je Jean Sibelius skomponiral svojo zadnjo simfonijo, ki je plod dolgotrajnega glasbenega eksperimentiranja. Sprva jo je naslovil Fantasia simfonica, vendar jo je kasneje preimenoval, tako, da so na današnji dan leta 1926 zaigrali 7. simphonijo v C-duru, zato prisluhnimo odlomku 2. stavka. Berlinskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Herbert von Karajan
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V kraju Pieve Tesino na Tridentinskem se je na današni dan leta 1881 rodil novinar in politik Alcide De Gasperi. Ob koncu prve svetovne vojne je kot poslanec avstroogrskega parlamenta podprl pravico do samoodločbe narodov. Leta 1919 se je pridružil Ljudski stranki Italije. Po angloameriški zasedbi južne Italije je postal član Komiteja narodne osvoboditve, leta 1945 pa ministrski predsednik. 10. avgusta leta 1946 je na pariški mirovni konfrenci o tržaškem vprašanju povedal:
V Hraščah se je na današnji dan leta 1891 rodil pilot in izumitelj Juri Kraigher. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je bil prostovoljec v srbskem letalstvu. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1936 na poskusnem poletu z letalom Lockheed electra dosegel svetovni hitrostni rekord in preletel Ande. V drugi svetovni vojni je kot polkovnik vodil oddelek za reševanje sestreljenih anglo-ameriških letalcev. O podvigih Jurija Kraigherja podrobneje Sandi Sitar
Po marčevski zasedbi trdnjave Douaumont je nemška vojska zasedla na današnji dan leta 1916 še položaje nekaj kilometrov južneje na območju Bois de Caillette.
"Za Jugoslavijo - za našo srečno bodočnost so manifestirale včeraj ponovno - še mogočneje tržaške demokratične množice in obsodile vse fašistične provokacije, fašistični teror, zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po zaporih in vsako oviranje svobodnega izražanja volje za priključitev Jugoslaviji, " je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik.
V Izoli je na današnji dan leta 1991 umrl igralec Stane Starešinič. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je leta 1951 najprej začel nastopati v ljubljanski Drami, vendar se je istega leta preselil v Trst. V Slovenskem stalnem gledališču je igral do upokojitve, v arhivu hranimo literarni večer, na katerem je Stane Starešinič posnel Hamletov monolog:
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča/ Malega travna presuho - ni kmetu kaj ljubo, dež če večkrat prisori, srčno ga veseli.
Leta 1924 je Jean Sibelius skomponiral svojo zadnjo simfonijo, ki je plod dolgotrajnega glasbenega eksperimentiranja. Sprva jo je naslovil Fantasia simfonica, vendar jo je kasneje preimenoval, tako, da so na današnji dan leta 1926 zaigrali 7. simphonijo v C-duru, zato prisluhnimo odlomku 2. stavka. Berlinskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Herbert von Karajan
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov