V kraju Pieve Tesino na Tridentinskem se je na današni dan leta 1881 rodil novinar in politik Alcide De Gasperi. Ob koncu prve svetovne vojne je kot poslanec avstroogrskega parlamenta podprl pravico do samoodločbe narodov. Leta 1919 se je pridružil Ljudski stranki Italije. Po angloameriški zasedbi južne Italije je postal član Komiteja narodne osvoboditve, leta 1945 pa ministrski predsednik. 10. avgusta leta 1946 je na pariški mirovni konfrenci o tržaškem vprašanju povedal: V Hraščah se je na današnji dan leta 1891 rodil pilot in izumitelj Juri Kraigher. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je bil prostovoljec v srbskem letalstvu. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1936 na poskusnem poletu z letalom Lockheed electra dosegel svetovni hitrostni rekord in preletel Ande. V drugi svetovni vojni je kot polkovnik vodil oddelek za reševanje sestreljenih anglo-ameriških letalcev. O podvigih Jurija Kraigherja podrobneje Sandi Sitar Po marčevski zasedbi trdnjave Douaumont je nemška vojska zasedla na današnji dan leta 1916 še položaje nekaj kilometrov južneje na območju Bois de Caillette. "Za Jugoslavijo - za našo srečno bodočnost so manifestirale včeraj ponovno - še mogočneje tržaške demokratične množice in obsodile vse fašistične provokacije, fašistični teror, zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po zaporih in vsako oviranje svobodnega izražanja volje za priključitev Jugoslaviji, " je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. V Izoli je na današnji dan leta 1991 umrl igralec Stane Starešinič. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je leta 1951 najprej začel nastopati v ljubljanski Drami, vendar se je istega leta preselil v Trst. V Slovenskem stalnem gledališču je igral do upokojitve, v arhivu hranimo literarni večer, na katerem je Stane Starešinič posnel Hamletov monolog: Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča/ Malega travna presuho - ni kmetu kaj ljubo, dež če večkrat prisori, srčno ga veseli. Leta 1924 je Jean Sibelius skomponiral svojo zadnjo simfonijo, ki je plod dolgotrajnega glasbenega eksperimentiranja. Sprva jo je naslovil Fantasia simfonica, vendar jo je kasneje preimenoval, tako, da so na današnji dan leta 1926 zaigrali 7. simphonijo v C-duru, zato prisluhnimo odlomku 2. stavka. Berlinskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Herbert von Karajan