Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe.
V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica.
V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt.
Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe.
V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu.
V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe.
V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica.
V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt.
Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe.
V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu.
V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov