Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo organizatorja slovenskega planinstva in smučanja. V Litiji se je na današnji dan leta 1881 rodil Rudolf Badjura. Že kot dijak se je pridružil skupini Dren, začetnikom slovenskega modernega alpinizma. Badjura je oral ledino kot pobudnik in organizator smučanja in kot pisec planinskih vodnikov.
V Trnovci pri Nabrežini se je na današnji dan leta 1886 rodil posestnik in politik Josip Škerk. Pomagal je ustanoviti Kmečko posojilnico v Šempolaju. Med vojnama je bila njegova gostilna središče protifašističnega odpora, zaradi česar je bil zaprt v Trstu, Benetkah in Forliju, od koder mu je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. Bil je komandant prvega bataljona Kosovelove brigade. Po vojni je bil med pobudniki ustanovitve Kmečke zveze in njen dolgoletni predsednik.
"Na primorski fronti so se vršili samo manjši topovski boji. V odseku doberdobske planote je bilo bojno delovanje nekoliko živahnejše. Vzhodno Selc se zopet vrše manjši boji. Na tirolski fronti je sovražnik obstreljeval posamezna okrožja v Dolomitih", je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost.
V protest proti kapituaciji Jugoslavije je na današnji dan leta 1941 poročnik bojne ladje in narodni heroj Sergej Mašera skupaj z Milanom Spasičem v Boki Kotorski razstrelil rušilec Zagreb. Jože Pretnar, kapetan bojne ladje, se je ob 25-i obletnici tako spominjal junaškega dogodka: Prisluhnimo še pričevanju nečaka Sergeja Mašere:
»List »Ce soir« objavlja članek, v katerem pravi, da bo italijanska vlada predala konferenci štirih velikih, ki bo otvorjena 25. aprila v Parizu z nalogo, da izdela mirovne pogodbe, spomenico, v kateri bo pojasnila, da je za Italijo nemogoče, da bi plačala reparacije," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik.
Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil.
Na današnji dan leta 1926 je v Novem mestu umrl skladatelj Anton Foerstner, avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček. V Ljubljani se je uveljavil kot izreden glasbeni pedagog in ustvarjalec. Arijo Franja iz opere Gorenjski slavček nam bo sedaj zapel tenorist Rudolf Francl. Orkestru in zboru ljubljanske opere dirigira Rado Simoniti
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo organizatorja slovenskega planinstva in smučanja. V Litiji se je na današnji dan leta 1881 rodil Rudolf Badjura. Že kot dijak se je pridružil skupini Dren, začetnikom slovenskega modernega alpinizma. Badjura je oral ledino kot pobudnik in organizator smučanja in kot pisec planinskih vodnikov.
V Trnovci pri Nabrežini se je na današnji dan leta 1886 rodil posestnik in politik Josip Škerk. Pomagal je ustanoviti Kmečko posojilnico v Šempolaju. Med vojnama je bila njegova gostilna središče protifašističnega odpora, zaradi česar je bil zaprt v Trstu, Benetkah in Forliju, od koder mu je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. Bil je komandant prvega bataljona Kosovelove brigade. Po vojni je bil med pobudniki ustanovitve Kmečke zveze in njen dolgoletni predsednik.
"Na primorski fronti so se vršili samo manjši topovski boji. V odseku doberdobske planote je bilo bojno delovanje nekoliko živahnejše. Vzhodno Selc se zopet vrše manjši boji. Na tirolski fronti je sovražnik obstreljeval posamezna okrožja v Dolomitih", je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost.
V protest proti kapituaciji Jugoslavije je na današnji dan leta 1941 poročnik bojne ladje in narodni heroj Sergej Mašera skupaj z Milanom Spasičem v Boki Kotorski razstrelil rušilec Zagreb. Jože Pretnar, kapetan bojne ladje, se je ob 25-i obletnici tako spominjal junaškega dogodka: Prisluhnimo še pričevanju nečaka Sergeja Mašere:
»List »Ce soir« objavlja članek, v katerem pravi, da bo italijanska vlada predala konferenci štirih velikih, ki bo otvorjena 25. aprila v Parizu z nalogo, da izdela mirovne pogodbe, spomenico, v kateri bo pojasnila, da je za Italijo nemogoče, da bi plačala reparacije," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik.
Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil.
Na današnji dan leta 1926 je v Novem mestu umrl skladatelj Anton Foerstner, avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček. V Ljubljani se je uveljavil kot izreden glasbeni pedagog in ustvarjalec. Arijo Franja iz opere Gorenjski slavček nam bo sedaj zapel tenorist Rudolf Francl. Orkestru in zboru ljubljanske opere dirigira Rado Simoniti
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov