Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Manuel de Nóbrega, vodja jezuitske skupnosti v Braziliji je leta 1551 ustanovil v prestolnici Sao Salvador da Bahia de Todos os Santos prvo brazilsko nadškofijo in jezuitski kolegij Sao Paolo. Jezuitski patri so živeli skupaj z Indijanci v skupnostih, obenem so jih skušali zavarovati pred zlorabami kolonistov in zasužnjevanjem.
Na današnji dan leta 1906 je v Parizu umrl fizik Pierre Curie. Z ženo Marijo Sklodowsko Curie sta leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za odkritje radioaktivnega torija, radija in polonija.
V Bazovici se je na današnji dan leta 1906 rodil mizar, tigrovec in partizan Stanko Škrjanec. Po končani obrtni šoli je delal v mladinskih društvih. Po fašistični prepovedi leta 1927 je sodeloval v podtalni ilegalni organizaciji Borba. Podrobneje o tem zgodovinar Gorazd Bajc:
Na današnji dan leta 1916 so italijanske enote zasedle vrh Col di Lana v Dolomitih, imenovan tudi Krvavi vrh, zatem ko so večer prej inženirske enote povzročile eksplozije mine, napolnjene kar s petimi tonami dinamitne želatine, ki je dobesedno odnesla vrh skupaj s 150 avstroogrskimi vojaki, krater eksplozije pa je še danes viden. Luis Trenker je o tem posnel film Gora v plamenih.
"Nennijeva »pravična meja«: Na kongresu italijanske socialistične stranke je prisostvoval tudi zloglasni jugoslovanski vojni zločinec Topalovič." Tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel pisanje beograjske Borbe o omenjenem kongresu v Firencah, kje je Pietro Nenni uvodoma izjavil, da je v Julijski krajini samo ena pravična meja, namreč ta, ki so jo leta 1919 imenovali Wilsonova črta in da je direktni stik z Beogradom mogoč samo, če Jugoslavija prizna Italiji pravice do Trsta in mest v zahodni Istri.
Aprilski dež mrtvo seje.
Na današnji dan leta 1990 smo pred prvim krogom prvih predsedniških volitev v naši oddaji Od 1 do 3 gostili kandidata in predsednika Demosa, Jožeta Pučnika, ki je takole odgovoril na vprašanje, ali je možna narodna umiritev, oziroma sprava v Sloveniji: Pod svobodnim soncem bomo skoraj 5 minut s skupino Agropop
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Manuel de Nóbrega, vodja jezuitske skupnosti v Braziliji je leta 1551 ustanovil v prestolnici Sao Salvador da Bahia de Todos os Santos prvo brazilsko nadškofijo in jezuitski kolegij Sao Paolo. Jezuitski patri so živeli skupaj z Indijanci v skupnostih, obenem so jih skušali zavarovati pred zlorabami kolonistov in zasužnjevanjem.
Na današnji dan leta 1906 je v Parizu umrl fizik Pierre Curie. Z ženo Marijo Sklodowsko Curie sta leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za odkritje radioaktivnega torija, radija in polonija.
V Bazovici se je na današnji dan leta 1906 rodil mizar, tigrovec in partizan Stanko Škrjanec. Po končani obrtni šoli je delal v mladinskih društvih. Po fašistični prepovedi leta 1927 je sodeloval v podtalni ilegalni organizaciji Borba. Podrobneje o tem zgodovinar Gorazd Bajc:
Na današnji dan leta 1916 so italijanske enote zasedle vrh Col di Lana v Dolomitih, imenovan tudi Krvavi vrh, zatem ko so večer prej inženirske enote povzročile eksplozije mine, napolnjene kar s petimi tonami dinamitne želatine, ki je dobesedno odnesla vrh skupaj s 150 avstroogrskimi vojaki, krater eksplozije pa je še danes viden. Luis Trenker je o tem posnel film Gora v plamenih.
"Nennijeva »pravična meja«: Na kongresu italijanske socialistične stranke je prisostvoval tudi zloglasni jugoslovanski vojni zločinec Topalovič." Tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel pisanje beograjske Borbe o omenjenem kongresu v Firencah, kje je Pietro Nenni uvodoma izjavil, da je v Julijski krajini samo ena pravična meja, namreč ta, ki so jo leta 1919 imenovali Wilsonova črta in da je direktni stik z Beogradom mogoč samo, če Jugoslavija prizna Italiji pravice do Trsta in mest v zahodni Istri.
Aprilski dež mrtvo seje.
Na današnji dan leta 1990 smo pred prvim krogom prvih predsedniških volitev v naši oddaji Od 1 do 3 gostili kandidata in predsednika Demosa, Jožeta Pučnika, ki je takole odgovoril na vprašanje, ali je možna narodna umiritev, oziroma sprava v Sloveniji: Pod svobodnim soncem bomo skoraj 5 minut s skupino Agropop
Neveljaven email naslov