Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo najpomembnejšega mojstra severne renesanse. Na današnji dan leta 1471 se je v Nürenbergu v zlatarjevi družini rodil Albrecht Dürer. Ustvaril je veličastno sintezo poznogotske tradicije in novega realističnega likovnega izraza.
V Gorici se je na današnji dan leta 1756 rodil škof Anton Lenardič. V rodnem Ločniku je bil kasneje župnik, poitalijančil se je v Leonardisa. Cesar Franc prvi ga je leta 1821 imenoval za tržaškega škofa, ko je papež Leon 12-i novigrajsko in koprsko škofijo združil s tržaško.
V spomin na generala Gilberta du Motier de La Fayette je francoski odsek za letalstvo obrambnega ministrstva uvrstil v svoje sile ameriško eskadriljo 42 pilotov, ki so zaradi ameriške nevtralnosti nosili francoske uniforme in prvič bojno delovali na verdunskem delu zahodne fronte. Po nemškem zgledu je v Veliki Britaniji na današnji dan začel veljati poletni čas.
V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil fizik, veterinar in okoljevarstvenik Timi Ečimovič. Leta 1966 je diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal na področju kmetijstva. Leta 2004 pa je postal predstojnik katedre okoljskih znanosti na malezijski univerzi Ansted, saj je že od leta 1986 raziskoval sistem klimatskih sprememb in informacijsko teorijo narave, za kar je bil dvakrat nominiran za Nobelovo nagrado. Danes kot upokojenec živi v Medoših, kjer je o svoji eko hiši v pogovoru z Natašo Benčič leta 2013 povedal:
"Naše ljudstvo ne bo odstopilo od svojih zahtev in pravic." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o 2. Zboru ljudskih odposlancev vzhodnoprimorskega okrožja v Postojni, na katerem je Branko Babič poudaril: »Danes skušajo v Parizu potvarjati dejstva in vreči primorsko ljudstvo v novo trpljenje.«
Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha.
Na Dunaju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Joseph Horowitz. Pred nacisti je emigriral v London, kjer je na Kraljevi akademiji študiral kompozicijo pri Gordonu Jakobu. Nagrada Farar mu je omogočila izpopolnjevanje v Parizu. Vodil je orkestre v Bristolu, Londonu in v Združenih državah Amerike in se leta 1961 vrnil na Kraljevo akademijo kot profesor. Njegov skladateljski opus je obsežen in raznovrsten. Slovenski kvintet trobil nam bo zaigral njegovo Suito za koncertno dvorano. Prisluhnimo odlomku:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo najpomembnejšega mojstra severne renesanse. Na današnji dan leta 1471 se je v Nürenbergu v zlatarjevi družini rodil Albrecht Dürer. Ustvaril je veličastno sintezo poznogotske tradicije in novega realističnega likovnega izraza.
V Gorici se je na današnji dan leta 1756 rodil škof Anton Lenardič. V rodnem Ločniku je bil kasneje župnik, poitalijančil se je v Leonardisa. Cesar Franc prvi ga je leta 1821 imenoval za tržaškega škofa, ko je papež Leon 12-i novigrajsko in koprsko škofijo združil s tržaško.
V spomin na generala Gilberta du Motier de La Fayette je francoski odsek za letalstvo obrambnega ministrstva uvrstil v svoje sile ameriško eskadriljo 42 pilotov, ki so zaradi ameriške nevtralnosti nosili francoske uniforme in prvič bojno delovali na verdunskem delu zahodne fronte. Po nemškem zgledu je v Veliki Britaniji na današnji dan začel veljati poletni čas.
V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil fizik, veterinar in okoljevarstvenik Timi Ečimovič. Leta 1966 je diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal na področju kmetijstva. Leta 2004 pa je postal predstojnik katedre okoljskih znanosti na malezijski univerzi Ansted, saj je že od leta 1986 raziskoval sistem klimatskih sprememb in informacijsko teorijo narave, za kar je bil dvakrat nominiran za Nobelovo nagrado. Danes kot upokojenec živi v Medoših, kjer je o svoji eko hiši v pogovoru z Natašo Benčič leta 2013 povedal:
"Naše ljudstvo ne bo odstopilo od svojih zahtev in pravic." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o 2. Zboru ljudskih odposlancev vzhodnoprimorskega okrožja v Postojni, na katerem je Branko Babič poudaril: »Danes skušajo v Parizu potvarjati dejstva in vreči primorsko ljudstvo v novo trpljenje.«
Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha.
Na Dunaju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Joseph Horowitz. Pred nacisti je emigriral v London, kjer je na Kraljevi akademiji študiral kompozicijo pri Gordonu Jakobu. Nagrada Farar mu je omogočila izpopolnjevanje v Parizu. Vodil je orkestre v Bristolu, Londonu in v Združenih državah Amerike in se leta 1961 vrnil na Kraljevo akademijo kot profesor. Njegov skladateljski opus je obsežen in raznovrsten. Slovenski kvintet trobil nam bo zaigral njegovo Suito za koncertno dvorano. Prisluhnimo odlomku:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov