Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 816 je v Rimu umrl papež Leon III. V zgodovino se je zapisal s kronanjem Karla Velikega za rimskega cesarja.
"Množe se znamenja, da je za ureditev narodnih razmer po vojni potrebno, da posamezni narodi zastopajo svoje bistvene narodnopolitične zahteve. S pravico, ki jo nam, tržaškim Slovencem, daje ljubezen do skupne slovenske stvari, držeč se gesla »v edinosti je moč«, se obračamo k svojemu središču, beli Ljubljani, z gorečo željo, da bi nam od tam prišel poziv k skupnemu delu za ono, kar je vsemu narodu skupno," je v pismu, ki ga je objavila Edinost na današnji dan leta 1916 zapisal doktor Josip Wilfan.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil filozofinja in religiologinja Maja Miličinski. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1981 odšla v Nanking, in kasneje še v Peking, študirat kitajsko filozofijo. Kot profesorica za azijske filozofije o evropocentrizmu tako razmišlja:
Na današnji dan leta 1966 je v Kopru umrl politik Albin Dujc. Po nižji gimnaziji se je izučil za zobnega tehnika. Sodeloval je s Pinkom Tomažičem in bil leta 1941 obsojen na 30 let zapora. Po nemški okupaciji Italije je bil s pomočjo mednarodnega rdečega križa izpuščen in se pridružil partizanom. Po vojni je delal v Tolminu in Kopru, kjer je bil predsednik okraja, po upokojitvi je delal v turistični zvezi. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis ob obisku egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja v Tomosu leta 1960, ko ga je Albin Dujc, tedanji predsednik koprskega okraja, takole nagovoril:
Na današnji dan leta 1991 je Boris Jelcin postal prvi svobodno izvoljeni predsednik Ruske federacije. Čez dve leti mu je uspelo krvavo zartreti poskus državnega udara, o čemer v arhivu hranimo komentar Borisa Kralja:
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil dirigent Vladimir Kobler. Iz dirigiranja je diplomiral leta 1951 v razredu profesorja Danila Švare v Ljubljani, ko je debitiral v ljubljanski Operi s Puccinijevo opero Tosca. Po upokojitvi je v Hrvatinih vodil mešani pevski zbor. Prisluhnimo odlomku posnetka arije Leporella iz Mozartove opere Don Juan. Basista Franca Javornika spremljajo simfoniki RTV Slovenija pod taktirko Vladimirja Koblerja
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 816 je v Rimu umrl papež Leon III. V zgodovino se je zapisal s kronanjem Karla Velikega za rimskega cesarja.
"Množe se znamenja, da je za ureditev narodnih razmer po vojni potrebno, da posamezni narodi zastopajo svoje bistvene narodnopolitične zahteve. S pravico, ki jo nam, tržaškim Slovencem, daje ljubezen do skupne slovenske stvari, držeč se gesla »v edinosti je moč«, se obračamo k svojemu središču, beli Ljubljani, z gorečo željo, da bi nam od tam prišel poziv k skupnemu delu za ono, kar je vsemu narodu skupno," je v pismu, ki ga je objavila Edinost na današnji dan leta 1916 zapisal doktor Josip Wilfan.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil filozofinja in religiologinja Maja Miličinski. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1981 odšla v Nanking, in kasneje še v Peking, študirat kitajsko filozofijo. Kot profesorica za azijske filozofije o evropocentrizmu tako razmišlja:
Na današnji dan leta 1966 je v Kopru umrl politik Albin Dujc. Po nižji gimnaziji se je izučil za zobnega tehnika. Sodeloval je s Pinkom Tomažičem in bil leta 1941 obsojen na 30 let zapora. Po nemški okupaciji Italije je bil s pomočjo mednarodnega rdečega križa izpuščen in se pridružil partizanom. Po vojni je delal v Tolminu in Kopru, kjer je bil predsednik okraja, po upokojitvi je delal v turistični zvezi. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis ob obisku egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja v Tomosu leta 1960, ko ga je Albin Dujc, tedanji predsednik koprskega okraja, takole nagovoril:
Na današnji dan leta 1991 je Boris Jelcin postal prvi svobodno izvoljeni predsednik Ruske federacije. Čez dve leti mu je uspelo krvavo zartreti poskus državnega udara, o čemer v arhivu hranimo komentar Borisa Kralja:
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil dirigent Vladimir Kobler. Iz dirigiranja je diplomiral leta 1951 v razredu profesorja Danila Švare v Ljubljani, ko je debitiral v ljubljanski Operi s Puccinijevo opero Tosca. Po upokojitvi je v Hrvatinih vodil mešani pevski zbor. Prisluhnimo odlomku posnetka arije Leporella iz Mozartove opere Don Juan. Basista Franca Javornika spremljajo simfoniki RTV Slovenija pod taktirko Vladimirja Koblerja
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov