Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankovski cesar Karel je na današnji dan leta 811 potrdil reko Dravo za mejo med vplivnim območjem Oglejskega patriarhata in območjem Salzburške nadškofije. Obe nadškofiji sta si skušali podrediti alpske Slovane. Krščanska vera se je med Karantanci širila v drugi polovici 8. stoletja pod knezoma Gorazdom in Hotimirjem, ki so ju na Bavarskem krščansko vzgojili. Podrobneje o tem zgodovinarka Darja Mihelič:
"Ruska bojišča: južno Bojana v Bukovini Rusi odbiti. Rusi zasedli Sadogoro (5 km severno Crnovic), Sniatin (5km od gališko-bukovinske meje ob železnici iz Črnovic v Kolomejo, v Galiciji) in Horodenko (7 km od gališko-bukovinske meje pod Dnjestrom v Galiciji). Pri Baranovičih (središče vse ruske fronte, armadna skupina princa Leopolda Bavarskega, križišče železnic Brest-Litovsk-Minsk in Vilna-Rovno) živahnejši ruski artiljerijski ogenj. Italijanska bojišča: med Adižo in Brento ter v Dolomitih artiljerijski boji, deloma zelo živahni. Zapadna bojišča: Pri Ypernu angleški napadi. Nemški uspeh jugozapadno utrdbe Douaumonta. Balkanska bojišča: Brezuspešen pomorski napad na bolgarsko obalo." Tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
»Glede naših zahtev do Trsta je jasno, da bi bila priključitev Trsta k Jugoslaviji očitno v interesu Francije, dasiravno je Trst oddaljen od nje. V italijanskih rokah je to periferično mesto, ki ga Italija ni rabila kot luko, postalo pomorski arzenal za napadalno vojno proti Jugoslaviji in Franciji,« je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik o izjavi Primoža Beblerja ob podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo.
Na današnji dan leta 1951 so prvič uporabili računalnik v delovnem procesu. UNIVAC 1 - Universal Automatic computer sta sestavila Prespar Eckret in John Mauchly in ga prodala ameriškemu statističnemu uradu. Prvič so ga uporabili za predsedniške volitve leta 1952.
Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje
V Breckerfeldu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj Karl-Rudi Griesbach. Po gimnaziji in konservatoriju v Hamburgu je dirigiranje študiral še v Dresdnu, kar pa je moral zaradi druge svetovne vojne prekiniti. Skladateljsko je črpal iz del Béle Bartóka in Arnolda Schönberga ter se posvetil instrumentalnim skladbam, zato prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki jo je leta 1967 posnel orkester dresdenske filharmonije pod taktirko Johannesa Winklerja:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Frankovski cesar Karel je na današnji dan leta 811 potrdil reko Dravo za mejo med vplivnim območjem Oglejskega patriarhata in območjem Salzburške nadškofije. Obe nadškofiji sta si skušali podrediti alpske Slovane. Krščanska vera se je med Karantanci širila v drugi polovici 8. stoletja pod knezoma Gorazdom in Hotimirjem, ki so ju na Bavarskem krščansko vzgojili. Podrobneje o tem zgodovinarka Darja Mihelič:
"Ruska bojišča: južno Bojana v Bukovini Rusi odbiti. Rusi zasedli Sadogoro (5 km severno Crnovic), Sniatin (5km od gališko-bukovinske meje ob železnici iz Črnovic v Kolomejo, v Galiciji) in Horodenko (7 km od gališko-bukovinske meje pod Dnjestrom v Galiciji). Pri Baranovičih (središče vse ruske fronte, armadna skupina princa Leopolda Bavarskega, križišče železnic Brest-Litovsk-Minsk in Vilna-Rovno) živahnejši ruski artiljerijski ogenj. Italijanska bojišča: med Adižo in Brento ter v Dolomitih artiljerijski boji, deloma zelo živahni. Zapadna bojišča: Pri Ypernu angleški napadi. Nemški uspeh jugozapadno utrdbe Douaumonta. Balkanska bojišča: Brezuspešen pomorski napad na bolgarsko obalo." Tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
»Glede naših zahtev do Trsta je jasno, da bi bila priključitev Trsta k Jugoslaviji očitno v interesu Francije, dasiravno je Trst oddaljen od nje. V italijanskih rokah je to periferično mesto, ki ga Italija ni rabila kot luko, postalo pomorski arzenal za napadalno vojno proti Jugoslaviji in Franciji,« je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik o izjavi Primoža Beblerja ob podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo.
Na današnji dan leta 1951 so prvič uporabili računalnik v delovnem procesu. UNIVAC 1 - Universal Automatic computer sta sestavila Prespar Eckret in John Mauchly in ga prodala ameriškemu statističnemu uradu. Prvič so ga uporabili za predsedniške volitve leta 1952.
Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje
V Breckerfeldu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj Karl-Rudi Griesbach. Po gimnaziji in konservatoriju v Hamburgu je dirigiranje študiral še v Dresdnu, kar pa je moral zaradi druge svetovne vojne prekiniti. Skladateljsko je črpal iz del Béle Bartóka in Arnolda Schönberga ter se posvetil instrumentalnim skladbam, zato prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki jo je leta 1967 posnel orkester dresdenske filharmonije pod taktirko Johannesa Winklerja:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov