Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grški astronom, geograf in zgodovinar Eratosten, ki je živel od leta 276 do 196 pred našim štetjem, je ob poletnem sončnem obratu izmeril razdaljo med Asuanom in Aleksandrijo. Izračunal je, da je njuna oddaljenost enaka petdesetinki zemeljskega obsega, ki naj bi po njegovem meril 252 tisoč stadijev oziroma 37 tisoč 498 kilometrov kilometrov. Obseg Zemlje danes znaša 40 tisoč in 9 kilometrov.
Le v posredni zvezi s prvo svetovno vojno je poraz ameriškega ekspedicijskega korpusa v Carrazilu na današnji dan leta 1916. Zaradi vdorov mehiških upornikov Pancha Ville je ameriški predsednik Woodrow Wilson ukazal brigadnemu generalu Johnu Josephu Pershingu, naj zbere 12 tisoč vojakov z nalogo ubiti Pancha Villo, vendar ga niso našli. Čez dobro leto je general Pershing vodil milijonsko ameriško ekspedicijsko armado v prvi svetovni vojni.
Na današnji dan leta 1926 se je v Brezovici rodil zgodovinar Albert Klun. Že v mladosti se je pridružil partizanom, bil je konfiniran in se po prihodu Anglo-Američanov pridružil prekomorcem. Po vojni je bil poklicni častnik, po upokojitvi pa se je začel ukvarjati z zgodovino Primorcev. Napisal je več knjig o prekomorcih in narodnoosvobodilnem boju, vzpodbude je ob 60-em jubileju tako opisal:
V Subotici se je na današnji dan leta 1931 rodil kipar, grafik in slikar Janez Boljka. Po drugi svetovni vojni se je s starši preselil v Ljubljano. Med njegovimi stvaritvami so doprsni kip in reliefi Alojza Gradnika, Jožefa Petkovška in Ivana Cankarja, o kipih živali je leta 1998 povedal: Janez Boljka je leta 1988 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
"V Parizu morajo pravično odločiti. Primorsko ljudstvo pošilja na stotine brzojavk v Pariz, ki potrjujejo že tolikokrat izpovedano samoodločbo in zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik
Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka, obilo nam zemlja rodi.
Na današnji dan leta 1961 se je v Postojni rodil komedijant Iztok Mlakar. V Novi Gorici sta z Davidom Šinigojem izdala Štorije in baldorije, Balade in štroncade, ter Rimarije iz oštarije; za Štorije je leta 1993 prejel nagrado Frana Miličinskega Ježka, leta 2012 tudi nagrado Prešernovega sklada, ko je v pogovoru z Ingrid Kašca-Bucik povedal: Sedaj pa še Marjo špinel:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Grški astronom, geograf in zgodovinar Eratosten, ki je živel od leta 276 do 196 pred našim štetjem, je ob poletnem sončnem obratu izmeril razdaljo med Asuanom in Aleksandrijo. Izračunal je, da je njuna oddaljenost enaka petdesetinki zemeljskega obsega, ki naj bi po njegovem meril 252 tisoč stadijev oziroma 37 tisoč 498 kilometrov kilometrov. Obseg Zemlje danes znaša 40 tisoč in 9 kilometrov.
Le v posredni zvezi s prvo svetovno vojno je poraz ameriškega ekspedicijskega korpusa v Carrazilu na današnji dan leta 1916. Zaradi vdorov mehiških upornikov Pancha Ville je ameriški predsednik Woodrow Wilson ukazal brigadnemu generalu Johnu Josephu Pershingu, naj zbere 12 tisoč vojakov z nalogo ubiti Pancha Villo, vendar ga niso našli. Čez dobro leto je general Pershing vodil milijonsko ameriško ekspedicijsko armado v prvi svetovni vojni.
Na današnji dan leta 1926 se je v Brezovici rodil zgodovinar Albert Klun. Že v mladosti se je pridružil partizanom, bil je konfiniran in se po prihodu Anglo-Američanov pridružil prekomorcem. Po vojni je bil poklicni častnik, po upokojitvi pa se je začel ukvarjati z zgodovino Primorcev. Napisal je več knjig o prekomorcih in narodnoosvobodilnem boju, vzpodbude je ob 60-em jubileju tako opisal:
V Subotici se je na današnji dan leta 1931 rodil kipar, grafik in slikar Janez Boljka. Po drugi svetovni vojni se je s starši preselil v Ljubljano. Med njegovimi stvaritvami so doprsni kip in reliefi Alojza Gradnika, Jožefa Petkovška in Ivana Cankarja, o kipih živali je leta 1998 povedal: Janez Boljka je leta 1988 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
"V Parizu morajo pravično odločiti. Primorsko ljudstvo pošilja na stotine brzojavk v Pariz, ki potrjujejo že tolikokrat izpovedano samoodločbo in zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik
Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka, obilo nam zemlja rodi.
Na današnji dan leta 1961 se je v Postojni rodil komedijant Iztok Mlakar. V Novi Gorici sta z Davidom Šinigojem izdala Štorije in baldorije, Balade in štroncade, ter Rimarije iz oštarije; za Štorije je leta 1993 prejel nagrado Frana Miličinskega Ježka, leta 2012 tudi nagrado Prešernovega sklada, ko je v pogovoru z Ingrid Kašca-Bucik povedal: Sedaj pa še Marjo špinel:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov