Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomorščak in raziskovalec Henry Hudson se je leta 1610 znova podal na pot proti Ameriki z ladjo Discovery. Posadka se je znašla v velikanskem zalivu, danes poimenovanem po njem, in se odpravila proti jugu. Prepluli so 700 milj in se nazadnje ujeli v led. Tako so čakali sedem mesecev, zaradi lakote je 23. junija 1611 izbruhnil upor. Ko so se osvobodili ledu, so Hudsona s sinom privezali na čoln in ga prepustili usodi, sami pa so odpluli proti Angliji.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika/ dalet. Po vojni je Lev Miličinski delal na nevrološki klinikii. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. Bogato je tudi njegovo publicistično delo.
Na današnji dan leta 1916 so bili nemški napadalci najgloblje v preboju francoske obrambe, na poti do Verduna jim je stala le trdnjava Souville. Napadalci so uporabili tudi plin fosgen, ki je zastrupil tisoč 600 francoskih vojakov, tako so napredovali dobra dva kilometra, vendar jih je takoj zatem francosko topništvo zaustavilo.
"Pariška konferenca. Preučevanje meje med Italijo in Jugoslavijo se nadaljuje," je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik o načrtu francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta o internacionalizaciji pristanišča in kompromisni meji.
Na Dobenu je na današnji dan leta 2006 umrl umetnostni zgodovinar, konservator Nace Šumi. Bil je eden vodilnih slovenskih Sodeloval je z Jožetom Plečnikom pri prenovi Križank in z Markom Mušičem pri prenovi železniške postaje. V oddaji Naši znanstveniki pred mikrofonom je leta 1975 tako utemeljil zanimanje za arhitekturo:
Ob kresi se dan obesi/Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje/Kakor je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic/Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni/Do kresa sukno nosi, po kresu jo pa s seboj vlači.
V Moski je na današnji dan leta 1956 umrl skladatelj Reinhold Morisevič Gliere. Po končani diplomi in dodatnem izpopolnjevanju je učil na moskovskem konservatoriju, tudi Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana. Zaslovel je s simfonično glasbo, pisal je tudi scensko glasbo. Prisluhnimo plesu ruskih mornarjev iz baleta Rdeči mak. Na snemanju je simfoničnemu orkestru iz Utaha dirigiral Maurice Obravanel
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Pomorščak in raziskovalec Henry Hudson se je leta 1610 znova podal na pot proti Ameriki z ladjo Discovery. Posadka se je znašla v velikanskem zalivu, danes poimenovanem po njem, in se odpravila proti jugu. Prepluli so 700 milj in se nazadnje ujeli v led. Tako so čakali sedem mesecev, zaradi lakote je 23. junija 1611 izbruhnil upor. Ko so se osvobodili ledu, so Hudsona s sinom privezali na čoln in ga prepustili usodi, sami pa so odpluli proti Angliji.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika/ dalet. Po vojni je Lev Miličinski delal na nevrološki klinikii. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. Bogato je tudi njegovo publicistično delo.
Na današnji dan leta 1916 so bili nemški napadalci najgloblje v preboju francoske obrambe, na poti do Verduna jim je stala le trdnjava Souville. Napadalci so uporabili tudi plin fosgen, ki je zastrupil tisoč 600 francoskih vojakov, tako so napredovali dobra dva kilometra, vendar jih je takoj zatem francosko topništvo zaustavilo.
"Pariška konferenca. Preučevanje meje med Italijo in Jugoslavijo se nadaljuje," je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik o načrtu francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta o internacionalizaciji pristanišča in kompromisni meji.
Na Dobenu je na današnji dan leta 2006 umrl umetnostni zgodovinar, konservator Nace Šumi. Bil je eden vodilnih slovenskih Sodeloval je z Jožetom Plečnikom pri prenovi Križank in z Markom Mušičem pri prenovi železniške postaje. V oddaji Naši znanstveniki pred mikrofonom je leta 1975 tako utemeljil zanimanje za arhitekturo:
Ob kresi se dan obesi/Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje/Kakor je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic/Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni/Do kresa sukno nosi, po kresu jo pa s seboj vlači.
V Moski je na današnji dan leta 1956 umrl skladatelj Reinhold Morisevič Gliere. Po končani diplomi in dodatnem izpopolnjevanju je učil na moskovskem konservatoriju, tudi Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana. Zaslovel je s simfonično glasbo, pisal je tudi scensko glasbo. Prisluhnimo plesu ruskih mornarjev iz baleta Rdeči mak. Na snemanju je simfoničnemu orkestru iz Utaha dirigiral Maurice Obravanel
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov