Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Podmelcu se je na današnji dan leta 1896 rodil tigrovec Peter Bizjak- Skala. Zaposlil se je kot nameščenec pri obmejnem komisariatu na Jesenicah in leta 1926 organiziral tajni kanal za prenašanje slovenske literature na Primorsko. Izsledili so ga po zaplembi pisma Simona Kosa iz Ruta, ki je naročal literaturo. Po mučnem zaslišanju so ga upokojili. Nacisti so ga kmalu zatem aretirali in zaprli v Celovcu, od koder se je rešil ob koncu vojne.
"Na primorski fronti je sovražnik od časa do časa z artiljerijo obstreljeval naše postojanke med morjem in Sabotinom. Vzhodno Polazza je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Ponoči so tri torpedovke in en motorni čoln poizkusili nenadno napasti Piran: ko so začele streljati naše obrežne baterije, so sovražne ladje pobegnile. Na koroški fronti se je po napadih v plockenskem odseku, ki so jih odbile naše čete, bojno delovanje omejevalo na topovski ogenj," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost.
"Ves napredni svet podpira pravično zahtevo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil vrsto poročil iz Pariza.
Na današnji dan leta 1991 se je začela vojna za samostojno Slovenijo. V arhivu hranimo pričevanje Amadea Žigona, vodje izmene postaje mejne milice na Lazaretu: Aleksander Dekleva se je tako spominjal prvega strela: Razjarjeni ljudje so postavljali barikade, na Kozini so enote JLA ustavili z živim zidom. Tako se je vojna na Primorskem začela dan prej kot v drugih delih države. Zakaj v Ljubljani niso ukazali takojšnjega upora, je ob petletnici osamosvojitve pojasnil tedanji obrambni minister Jelko Kacin, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge ministra za informiranje: ga-11377/3. Ljubljana je bila tega dne v znamenju zgodovinske osamosvojitvene proslave, na kateri je govoril Milan Kučan, tedanji predsednik predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku:
Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo prerokuje.
V New Yorku se je na današnji dan leta 1946 rodila skladateljica Janice Giteck. Po končanem študiju na Mills Collegu v bližini San Francisca se je vrnila v rodno mesto in se na Berkleyju posvetila raziskovanju indonezijske ljudske glasbe, kar je kasneje vnašala v svojo ustvarjalnost. Prisluhnimo skladbi Breathing Songs from a Turning Sky:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Podmelcu se je na današnji dan leta 1896 rodil tigrovec Peter Bizjak- Skala. Zaposlil se je kot nameščenec pri obmejnem komisariatu na Jesenicah in leta 1926 organiziral tajni kanal za prenašanje slovenske literature na Primorsko. Izsledili so ga po zaplembi pisma Simona Kosa iz Ruta, ki je naročal literaturo. Po mučnem zaslišanju so ga upokojili. Nacisti so ga kmalu zatem aretirali in zaprli v Celovcu, od koder se je rešil ob koncu vojne.
"Na primorski fronti je sovražnik od časa do časa z artiljerijo obstreljeval naše postojanke med morjem in Sabotinom. Vzhodno Polazza je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Ponoči so tri torpedovke in en motorni čoln poizkusili nenadno napasti Piran: ko so začele streljati naše obrežne baterije, so sovražne ladje pobegnile. Na koroški fronti se je po napadih v plockenskem odseku, ki so jih odbile naše čete, bojno delovanje omejevalo na topovski ogenj," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost.
"Ves napredni svet podpira pravično zahtevo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil vrsto poročil iz Pariza.
Na današnji dan leta 1991 se je začela vojna za samostojno Slovenijo. V arhivu hranimo pričevanje Amadea Žigona, vodje izmene postaje mejne milice na Lazaretu: Aleksander Dekleva se je tako spominjal prvega strela: Razjarjeni ljudje so postavljali barikade, na Kozini so enote JLA ustavili z živim zidom. Tako se je vojna na Primorskem začela dan prej kot v drugih delih države. Zakaj v Ljubljani niso ukazali takojšnjega upora, je ob petletnici osamosvojitve pojasnil tedanji obrambni minister Jelko Kacin, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge ministra za informiranje: ga-11377/3. Ljubljana je bila tega dne v znamenju zgodovinske osamosvojitvene proslave, na kateri je govoril Milan Kučan, tedanji predsednik predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku:
Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo prerokuje.
V New Yorku se je na današnji dan leta 1946 rodila skladateljica Janice Giteck. Po končanem študiju na Mills Collegu v bližini San Francisca se je vrnila v rodno mesto in se na Berkleyju posvetila raziskovanju indonezijske ljudske glasbe, kar je kasneje vnašala v svojo ustvarjalnost. Prisluhnimo skladbi Breathing Songs from a Turning Sky:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov