Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kopru se je na današnji dan leta 1736 rodil organist in kanonik Peter Černivan. Študiral je v Padovi in po doktoratu postal koprski arhidiakon. Od njegovih skladb so se ohranili le štirje psalmi za dva in tri glasove. Njegov instrumentalni stavek odlikuje virtuoznost violinske igre.
V Smiljanu se je na današnji dan leta 1856 rodil izumitelj Nikola Tesla. Študiral je na visoki tehniški šoli v Gradcu in Parizu ter Budimpešti. Leta 1884 se je izselil v Združene države Amerike, kjer je delal v Edisonovih laboratorijih. Patentiral je kar 700 izumov. Po Nikoli Tesli so poimenovali enoto za gostoto magnetnega polja. O knjigi "Tesla, moji izumi" je avtor Andrej Detela povedal:
Na verdunski fronti so nemške enote na današnji dan leta 1916 napadle na trikilometrskem odseku s tremi divizijami, ki so uporabile tudi plinske bombe s fozgenom, vendar je dež omogočil branilcem, da so nemške napadalce pregnali na izhodiščne položaje.
V Starišincah pri Ptuju se je na današnji dan leta 1926 rodil učitelj August Gojkovič. Na Ptuju je končal gimnazijo, pridružil se je partizanom in učil že od leta 1946. Zatem je v Ljubljani končal pedagoško akademijo. Leta 1951 je postal ravnatelj Osnovne šole Sv. Peter, kjer je ustanovil tudi Kulturno društvo. Po invalidski upokojitvi se je posvetil urejanju pisateljske zapuščine Pavleta Zidarja in o tem leta 2004 povedal:
"Na deseti dan stavke Vedno odločneje - ne odnehamo! Po Bidaultovi razmejitveni črt bi izgubili Slovenci vsak dostop k morju, čeprav prebivajo naši rodovi tod že trinajst stoletij," je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik.
Ako je na Lovrenca in ruskega Antona lepo, bo še jeseni tako.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1911 rodil zborovodja in skladatelj Janez Kuhar. Po končanem konzervatoriju v rodnem mestu je poučeval v Ljutomeru. Med vojno je bil glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Invalidskega pevskega zbora. Leta 1981 se je tako spominjal tedanjih ustvarjalnih dni: Prisluhnimo skladbici Učenjak, ki jo je leta 1966 posnel otroški zbor RTV Ljubljana z instrumentalnim ansamblom pod taktirko Janeza Kuharja:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Kopru se je na današnji dan leta 1736 rodil organist in kanonik Peter Černivan. Študiral je v Padovi in po doktoratu postal koprski arhidiakon. Od njegovih skladb so se ohranili le štirje psalmi za dva in tri glasove. Njegov instrumentalni stavek odlikuje virtuoznost violinske igre.
V Smiljanu se je na današnji dan leta 1856 rodil izumitelj Nikola Tesla. Študiral je na visoki tehniški šoli v Gradcu in Parizu ter Budimpešti. Leta 1884 se je izselil v Združene države Amerike, kjer je delal v Edisonovih laboratorijih. Patentiral je kar 700 izumov. Po Nikoli Tesli so poimenovali enoto za gostoto magnetnega polja. O knjigi "Tesla, moji izumi" je avtor Andrej Detela povedal:
Na verdunski fronti so nemške enote na današnji dan leta 1916 napadle na trikilometrskem odseku s tremi divizijami, ki so uporabile tudi plinske bombe s fozgenom, vendar je dež omogočil branilcem, da so nemške napadalce pregnali na izhodiščne položaje.
V Starišincah pri Ptuju se je na današnji dan leta 1926 rodil učitelj August Gojkovič. Na Ptuju je končal gimnazijo, pridružil se je partizanom in učil že od leta 1946. Zatem je v Ljubljani končal pedagoško akademijo. Leta 1951 je postal ravnatelj Osnovne šole Sv. Peter, kjer je ustanovil tudi Kulturno društvo. Po invalidski upokojitvi se je posvetil urejanju pisateljske zapuščine Pavleta Zidarja in o tem leta 2004 povedal:
"Na deseti dan stavke Vedno odločneje - ne odnehamo! Po Bidaultovi razmejitveni črt bi izgubili Slovenci vsak dostop k morju, čeprav prebivajo naši rodovi tod že trinajst stoletij," je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik.
Ako je na Lovrenca in ruskega Antona lepo, bo še jeseni tako.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1911 rodil zborovodja in skladatelj Janez Kuhar. Po končanem konzervatoriju v rodnem mestu je poučeval v Ljutomeru. Med vojno je bil glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Invalidskega pevskega zbora. Leta 1981 se je tako spominjal tedanjih ustvarjalnih dni: Prisluhnimo skladbici Učenjak, ki jo je leta 1966 posnel otroški zbor RTV Ljubljana z instrumentalnim ansamblom pod taktirko Janeza Kuharja:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov