Na današnji dan leta 1536 je v Baslu med epidemijo kuge umrl humanist in jezikoslovec Erazem Rotterdamski, ki je bil tudi verski reformator, pacifist in satirik. Svetovno znana je njegova Hvalnica norosti. Iz grščine je prevedel Novo zavezo. Na današnji dan leta 1806 se spominjamo konca rimsko-nemškega cesarstva. 16 zahodnonemških dežel je izstopilo iz nemškega cesarstva in z Napoleonom prvim sklenilo takoimenovano Rensko zvezo. "Sedanja vojna, ki do temeljev pretresa ves kulturni svet, ga gotovo preobrazi tudi v prosvetnem oziru. Dolžnost nas, ki nam je pouk in vzgoja slovenskega naroda prva in najsvetejša dolžnost, mora biti, da se pripravimo za tisti čas, ko nam bo na razvalinah in grobovih, iz tisočerih ran in smrti graditi novo življenje in lepšo bodočnost ljubljeni domovini!" Tako je Edinost na današnji dan leta 1916 strnila dopis Zveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva vodstvom Slovenske Šolske Matice, Društva slovenskih profesorjev, Društva slovenskih učiteljic in Slomškove Zveze. Na današnji dan leta 1927 se je v Trstu rodil skladatelj in slavist Pavle Merku. Po maturi na klasičnem liceju v Gorici je v Ljubljani študiral slavistiko. Najprej je poučeval na tržaških šolah in delal na tamkajšnjem radiu. Napisal je knjigo o ljudskem izročilu Slovencev v Italiji. Vzporedno s študijem se je glasbeno izobraževal in kasneje veliko komponiral. Na besedilo Svetlane Makarovič je skomponiral opero Kačji pastir. O tem delu je v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1976 povedal: "Dvanajst dni stavke; Borili se bomo do zmage! Sto tisoč stavkajočih preplavilo središče Trsta; Kakor v Trstu po vsej coni A ljudstvo obračunava z ostanki fašizma in saboterji - stavkokazi," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1951 umrl arhitekt Josip Castaperaria. Na Dunaju je po Visoki tehniški šoli in akademiji lepih umetnosti delal v ateljeju profesorja Maksa Fabianija. V Trstu je vodil gradnjo Narodnega doma, v Gorici pa gradnjo Trgovskega doma. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani delal kot vodja visokih gradenj Južne železnice. Marko Korošič ga je uvrstil v svoj doktorat o slovenskih arhitektih v Italiji in o njem povedal: V pričakovanju žetve žita kmetje kosijo na travnikih, da bi napolnili senik. V Cambridgu je na današnji dan leta 1926 umrl skladatelj in profesor Charles Wood. Na rodnem Irskem se je proslavil kot pevec katedrale Svetega Patricka, izšolal pa se je v Londonu. Pisal je večinoma sakralno glasbo, tako instrumentalno kot vokalno. Komorni zbor Limbar Moravče z dirigentom Tomažem Pirnatom je posnel Woodovo vokalno skladbo Full fanthom five: