Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo znamenitega nizozemskega slikarja, ki je bil izjemno plodovit, njegovo veličino pa so odkrili šele sredi prejšnjega stoletja. Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil na današnji dan leta 1606 v Leidenu.
Na Vogrskem se je na današnji dan leta 1901 rodil sadjar Alojz Fornazarič. Po kmetijski šoli v Gorici je obiskoval strokovne tečaje v Bocnu, Coneglianu, Massalombardi in Pistoii, kjer se je seznanil z vodilnimi italijanskimi agronomi. Leta 1937 je pri Zagrebu uredil plantažno gospodarstvo, leta 1941 pa je vzel v najem viničarijo v Lokah pri Leskovcu, kjer je uredil prvi hektarski nasad breskev. Iz križanja sorte Halberta s sorto Pistoia je vzgojil novo sorto breskev Slovenija. Podrobneje o tem Nikita Fajt:
"Na obeh straneh Somme se je razvil krvav boj. Francozi so z včerajšnjimi brezuspešnimi napadi v okolici Barleu in zapadno Estree k splošnim neuspehom doživeli nadaljna razočaranja. Vzhodno Moze so se francoski poizkusi, da bi zavzeli naše postojanke, popolnoma izjalovili," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela poročilo glavnega stana v Berlinu o bojih na zahodni fronti.
V Ljubljani so na današnji dan leta 1941 italijanski karabinjerji ustrelili literarnega zgodovinarja in teoretika Augusta Žigona, ko se je med policijsko uro vračal na svoj dom pod Rožnikom. Po osnovnem šolanju v rodni Ajdovščini in gimnaziji v Gorici je najprej na Dunaju študiral pravo, nato v Gradcu umetnostno zgodovino, klasično filologijo in slavistiko. Poučeval je v Kranju in Gorici. Leta 1905 je na graškem inštitutu ubranil disertacijo o Leonardovi sliki Madona v votlini. Kasneje je bil ravnatelj ljubljanskega liceja. Zaradi sporov s prešernoslovci so ga leta 1925 prisilno upokojili. Največ zanimanja je vzbudila njegova teorija o arhitektonski zgradbi Prešernovih pesmi. Tako je postal nekakšen predhodnik sodobne strukturalne šole.
Na Svetega Vida ima češnja moža, črva./Če na svetega Vida dežuje, pozabi na vino.
V Pulju se je na današnji dan leta 1956 rodil učitelj, pesnik in napovedovalec Claudio Geissa. V rodnem mestu je končal pedagoško akademijo in se leta 1975 zaposlil na naši radijski postaji kot napovedovalec programa v italijanščini. Po desetih letih radijskega dela je postal funkcionar samoupravne skupnosti za prosveto in delo italijanske narodnostne skupnosti. Štiri leta je vodil tehnično pisarno Unije Italijanov. Ljubiteljsko pesni, nastopa tudi kot kantavtor po zgledu Francesca de Andre-ja. Prisluhnimo Geissovi skladbi Su e giu:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo znamenitega nizozemskega slikarja, ki je bil izjemno plodovit, njegovo veličino pa so odkrili šele sredi prejšnjega stoletja. Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil na današnji dan leta 1606 v Leidenu.
Na Vogrskem se je na današnji dan leta 1901 rodil sadjar Alojz Fornazarič. Po kmetijski šoli v Gorici je obiskoval strokovne tečaje v Bocnu, Coneglianu, Massalombardi in Pistoii, kjer se je seznanil z vodilnimi italijanskimi agronomi. Leta 1937 je pri Zagrebu uredil plantažno gospodarstvo, leta 1941 pa je vzel v najem viničarijo v Lokah pri Leskovcu, kjer je uredil prvi hektarski nasad breskev. Iz križanja sorte Halberta s sorto Pistoia je vzgojil novo sorto breskev Slovenija. Podrobneje o tem Nikita Fajt:
"Na obeh straneh Somme se je razvil krvav boj. Francozi so z včerajšnjimi brezuspešnimi napadi v okolici Barleu in zapadno Estree k splošnim neuspehom doživeli nadaljna razočaranja. Vzhodno Moze so se francoski poizkusi, da bi zavzeli naše postojanke, popolnoma izjalovili," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela poročilo glavnega stana v Berlinu o bojih na zahodni fronti.
V Ljubljani so na današnji dan leta 1941 italijanski karabinjerji ustrelili literarnega zgodovinarja in teoretika Augusta Žigona, ko se je med policijsko uro vračal na svoj dom pod Rožnikom. Po osnovnem šolanju v rodni Ajdovščini in gimnaziji v Gorici je najprej na Dunaju študiral pravo, nato v Gradcu umetnostno zgodovino, klasično filologijo in slavistiko. Poučeval je v Kranju in Gorici. Leta 1905 je na graškem inštitutu ubranil disertacijo o Leonardovi sliki Madona v votlini. Kasneje je bil ravnatelj ljubljanskega liceja. Zaradi sporov s prešernoslovci so ga leta 1925 prisilno upokojili. Največ zanimanja je vzbudila njegova teorija o arhitektonski zgradbi Prešernovih pesmi. Tako je postal nekakšen predhodnik sodobne strukturalne šole.
Na Svetega Vida ima češnja moža, črva./Če na svetega Vida dežuje, pozabi na vino.
V Pulju se je na današnji dan leta 1956 rodil učitelj, pesnik in napovedovalec Claudio Geissa. V rodnem mestu je končal pedagoško akademijo in se leta 1975 zaposlil na naši radijski postaji kot napovedovalec programa v italijanščini. Po desetih letih radijskega dela je postal funkcionar samoupravne skupnosti za prosveto in delo italijanske narodnostne skupnosti. Štiri leta je vodil tehnično pisarno Unije Italijanov. Ljubiteljsko pesni, nastopa tudi kot kantavtor po zgledu Francesca de Andre-ja. Prisluhnimo Geissovi skladbi Su e giu:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov