Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hanibal, vojskovodja Kartažanov je iz Španije s 50 tisoč vojaki, 9 tisoč konjeniki in 37 sloni prišel v Italijo čez Alpe. Na današnji dan leta 216 je v bitki pri Kanah premagal kar trikrat močnejšo rimsko vojsko. S tem mu je bila pot v Rim odprta, v zgodovino pa se je zapisal rek Hanibal ante portas.
V tržaški ubožnici je na današnji dan leta 1886 umrl kipar in podobar Jakob Raspet. Izučil se je pri idrijskem mojstru Juriju Tavčarju. Pod njegovim nadzorom je izdelal glavni oltar cerkljanske cerkve, kasneje še stranska. France Bevk ga je upodobil v povesti Soha svetega Boštjana.
Ob 200-letnici Tartinijevega rojstva so mu meščani Pirana leta 1892 želeli postaviti spomenik, vendar se je zasipavanje notranjega mandrača zavleklo, tako da so šele leta 1896 postavili bronasti kip Antonia dal Zotta. Ob 120 obletnici se kipa spominjamo z odlomkom humoreske Zorana Debenjaka, v izvedbi Andreja Jelačina:
Zaradi eksplozije v trupu se je na današnji dan leta 1916 v pristanišču Taranto potopila topovnjača - drédnot "Leonardo da Vinci" italijanske mornarice. 47. pešpolk avstro-ogrske vojske z nabornim okrajem Maribor so s Tirolske premestili na soško fronto.
Kardelj na mirovni konferenci o tržaškem vprašanju, tako je na današnji dan leta 1946 tržaški Primorski dnevnik naslovil poročilo s pariške mirovne konference. »Francoska črta ne dopušča slovenskemu in hrvaškemu narodu, da bi združena živela v svojih narodnih državah v okviru Jugoslavije".
Na današnji dan leta 1986 je na Golniku umrl kipar France Gorše. Šolal se je na Umetno-obrtno šolo v Ljubljani pri Alojziju Repiču. Med 1. svetovno vojno je bil vojak na italijanski fronti. Leta 1925 je v Zagrebu in diplomiral pri Ivanu Meštroviču, o čemer podrobneje kustosinja Moderne galerije Breda Ilich Klančnik: zatem je France Gorše delal v Trstu, Gorici, Ljubljani, Clevelandu in v Svečah v Rožu na Koroškem
O Porcijunkuli če je vročina, huda bo v prihodnje zima.
Na današnji dan leta 1921 je v Neaplju umrl pevec Enrico Caruso. Debitiral je v milanski Scali in si tako oprl pot na vse svetovno pomembne odre. V arhivu hranimo ploščo s posnetkom arije Vesti la giuba iz Leoncavallove opere Glumači
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Hanibal, vojskovodja Kartažanov je iz Španije s 50 tisoč vojaki, 9 tisoč konjeniki in 37 sloni prišel v Italijo čez Alpe. Na današnji dan leta 216 je v bitki pri Kanah premagal kar trikrat močnejšo rimsko vojsko. S tem mu je bila pot v Rim odprta, v zgodovino pa se je zapisal rek Hanibal ante portas.
V tržaški ubožnici je na današnji dan leta 1886 umrl kipar in podobar Jakob Raspet. Izučil se je pri idrijskem mojstru Juriju Tavčarju. Pod njegovim nadzorom je izdelal glavni oltar cerkljanske cerkve, kasneje še stranska. France Bevk ga je upodobil v povesti Soha svetega Boštjana.
Ob 200-letnici Tartinijevega rojstva so mu meščani Pirana leta 1892 želeli postaviti spomenik, vendar se je zasipavanje notranjega mandrača zavleklo, tako da so šele leta 1896 postavili bronasti kip Antonia dal Zotta. Ob 120 obletnici se kipa spominjamo z odlomkom humoreske Zorana Debenjaka, v izvedbi Andreja Jelačina:
Zaradi eksplozije v trupu se je na današnji dan leta 1916 v pristanišču Taranto potopila topovnjača - drédnot "Leonardo da Vinci" italijanske mornarice. 47. pešpolk avstro-ogrske vojske z nabornim okrajem Maribor so s Tirolske premestili na soško fronto.
Kardelj na mirovni konferenci o tržaškem vprašanju, tako je na današnji dan leta 1946 tržaški Primorski dnevnik naslovil poročilo s pariške mirovne konference. »Francoska črta ne dopušča slovenskemu in hrvaškemu narodu, da bi združena živela v svojih narodnih državah v okviru Jugoslavije".
Na današnji dan leta 1986 je na Golniku umrl kipar France Gorše. Šolal se je na Umetno-obrtno šolo v Ljubljani pri Alojziju Repiču. Med 1. svetovno vojno je bil vojak na italijanski fronti. Leta 1925 je v Zagrebu in diplomiral pri Ivanu Meštroviču, o čemer podrobneje kustosinja Moderne galerije Breda Ilich Klančnik: zatem je France Gorše delal v Trstu, Gorici, Ljubljani, Clevelandu in v Svečah v Rožu na Koroškem
O Porcijunkuli če je vročina, huda bo v prihodnje zima.
Na današnji dan leta 1921 je v Neaplju umrl pevec Enrico Caruso. Debitiral je v milanski Scali in si tako oprl pot na vse svetovno pomembne odre. V arhivu hranimo ploščo s posnetkom arije Vesti la giuba iz Leoncavallove opere Glumači
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov