Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj, odvetnik, politik in časnikar Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini. Leta 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo je kot župan uspešno vodil dobro desetletje. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami in Cvetje v jeseni, med zgodovinska dela: Življenje mojega življenja, Grajski pisar Amandus, Izza kongresa.
V Nadanjem selu se je na današnji dan leta 1911 rodil novinar in publicist Stanislav Renko. Zaradi fašističnega preganjanja je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, Zagrebu in na Sušaku pri Reki, gozdarstvo pa je študiral v Zagrebu in diplomiral v Beogradu. Partizanom se je pridružil v Gorskem Kotorju. Leta 1944 je prišel na Primorsko. V Trstu je od leta 1947 do leta 1974 delal kot glavni rednik Primorskega dnevnika, ob 30 obletnici izhajanja je povedal: Kar 6 ponatisov je doživela Renkova knjiga o Janku Premrlu Vojku
Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa, ki je bil prepičan, da je z močnim napadom še možno predreti obrambo na verdunskem bojišču so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela na današnji dan leta 1916. Na današnji dan je Nečija napovedala vojno Romuniji.
Danes svet štirih, da razčisti ozračje in pospeši pariško konferenco, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. »Agencija Reuter napoveduje, da bo sestanek razčistil pariško ozračje, saj je jasno, da se konferenca ne more končati do 23 septembra, ko se bo sestala glavna skupščina Združenih narodov. Verjetno bo Francija prevzela vlogo posredovalke med Sovjetsko zvezo in Anglosasi. Na sestanku naj bi zavzeli skupno stališče glede vseh popravkov mirovnih pogodb.«
Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Morje ob lebiču jezdi burjo.
Zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki se je rodil na današnji dan leta 1866, velja za osrednjega glasbenika svoje dobe. Po študiju solopetja na dunajskem konservatoriju je učil na šoli Glasbene matice v Lljubljani in vodil njen zbor. Bil je tudi izvrsten harmonizator ljudskih pesmi. Prisluhnimo Hubadovi priredbi slovenske ljudske pesmi Po jezeru in Eldi Viler ob spremljavi orkestra Radia Ljubljana
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Pisatelj, odvetnik, politik in časnikar Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini. Leta 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo je kot župan uspešno vodil dobro desetletje. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami in Cvetje v jeseni, med zgodovinska dela: Življenje mojega življenja, Grajski pisar Amandus, Izza kongresa.
V Nadanjem selu se je na današnji dan leta 1911 rodil novinar in publicist Stanislav Renko. Zaradi fašističnega preganjanja je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, Zagrebu in na Sušaku pri Reki, gozdarstvo pa je študiral v Zagrebu in diplomiral v Beogradu. Partizanom se je pridružil v Gorskem Kotorju. Leta 1944 je prišel na Primorsko. V Trstu je od leta 1947 do leta 1974 delal kot glavni rednik Primorskega dnevnika, ob 30 obletnici izhajanja je povedal: Kar 6 ponatisov je doživela Renkova knjiga o Janku Premrlu Vojku
Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa, ki je bil prepičan, da je z močnim napadom še možno predreti obrambo na verdunskem bojišču so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela na današnji dan leta 1916. Na današnji dan je Nečija napovedala vojno Romuniji.
Danes svet štirih, da razčisti ozračje in pospeši pariško konferenco, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. »Agencija Reuter napoveduje, da bo sestanek razčistil pariško ozračje, saj je jasno, da se konferenca ne more končati do 23 septembra, ko se bo sestala glavna skupščina Združenih narodov. Verjetno bo Francija prevzela vlogo posredovalke med Sovjetsko zvezo in Anglosasi. Na sestanku naj bi zavzeli skupno stališče glede vseh popravkov mirovnih pogodb.«
Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Morje ob lebiču jezdi burjo.
Zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki se je rodil na današnji dan leta 1866, velja za osrednjega glasbenika svoje dobe. Po študiju solopetja na dunajskem konservatoriju je učil na šoli Glasbene matice v Lljubljani in vodil njen zbor. Bil je tudi izvrsten harmonizator ljudskih pesmi. Prisluhnimo Hubadovi priredbi slovenske ljudske pesmi Po jezeru in Eldi Viler ob spremljavi orkestra Radia Ljubljana
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov