Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Drugoseptembrske obletnice leta dva tisoč šestnajst

02.09.2016

Ponoči na današnji dan leta 1666 je zagorelo v kraljevi pekarni v Londonu. Požar se je hitro širil tudi zaradi močnega vetra. V središču mesta je zgorelo kar 10 tisoč hiš, tudi znamenita cerkev Sv. Pavla, na srečo pa je bilo žrtev malo. Na današnji dan leta 1851 je v Šentvidu, današnjem Podnanosu, umrl duhovnik, vinogradnik, kemik in zgodovinar Matija Vertovec. Napisal je številne knjige in priročnike, med katerimi sta najbolj znani Vinoreja na Slovenskem in Kmetijska kemija. O tem podrobneje Stane Bačar: Na današnji dan leta 1916 se je začela bitka za Turtucaio, trdnjavo ob Donavi, ki jo je Romunija zasedla po 2. balkanski vojni leta 1913. Pod vostvom generalov Panteleya Kiselova in Augusta von Mackensena sta Bolgarija in Nemčija zbrali 33 bataljonov s 55 tisoč vojaki, trdnjavo je branilo 19 romunskih bataljov z 39 tisoč vojaki pod poveljstvom generala Constantina Teodorescuja. Na Proseku se je na današnji dan leta 1921 rodil zdravnik internist in primarij Boris Cibic. Po tržaški gimnaziji je v Padovi študiral medicino, vendar so ga fašisti zaprli, dve leti je bil v nemškem taborišču Stalager nedaleč od Dunaja. Po vojni je doštudiral v Ljubljani, kjer se je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo, zatem v bolnišnici Petra Deržaja. Kot soustanovitelj Društva za zdravje srca in ožilja je tako ocenil svoje delo: Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji V kraju Colleretto Parella je na današnji dan leta 1906 umrl libretist in pesnik Guiseppe Giacosa. Najbolj je poznan kot solibretist naslednjih Puccinijevih oper: La Boheme, Tosca in Madama Butterfly. Iz prvomenjene prisluhnimo ariji Sono andati v priredbi pevke Mine:


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Drugoseptembrske obletnice leta dva tisoč šestnajst

02.09.2016

Ponoči na današnji dan leta 1666 je zagorelo v kraljevi pekarni v Londonu. Požar se je hitro širil tudi zaradi močnega vetra. V središču mesta je zgorelo kar 10 tisoč hiš, tudi znamenita cerkev Sv. Pavla, na srečo pa je bilo žrtev malo. Na današnji dan leta 1851 je v Šentvidu, današnjem Podnanosu, umrl duhovnik, vinogradnik, kemik in zgodovinar Matija Vertovec. Napisal je številne knjige in priročnike, med katerimi sta najbolj znani Vinoreja na Slovenskem in Kmetijska kemija. O tem podrobneje Stane Bačar: Na današnji dan leta 1916 se je začela bitka za Turtucaio, trdnjavo ob Donavi, ki jo je Romunija zasedla po 2. balkanski vojni leta 1913. Pod vostvom generalov Panteleya Kiselova in Augusta von Mackensena sta Bolgarija in Nemčija zbrali 33 bataljonov s 55 tisoč vojaki, trdnjavo je branilo 19 romunskih bataljov z 39 tisoč vojaki pod poveljstvom generala Constantina Teodorescuja. Na Proseku se je na današnji dan leta 1921 rodil zdravnik internist in primarij Boris Cibic. Po tržaški gimnaziji je v Padovi študiral medicino, vendar so ga fašisti zaprli, dve leti je bil v nemškem taborišču Stalager nedaleč od Dunaja. Po vojni je doštudiral v Ljubljani, kjer se je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo, zatem v bolnišnici Petra Deržaja. Kot soustanovitelj Društva za zdravje srca in ožilja je tako ocenil svoje delo: Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji V kraju Colleretto Parella je na današnji dan leta 1906 umrl libretist in pesnik Guiseppe Giacosa. Najbolj je poznan kot solibretist naslednjih Puccinijevih oper: La Boheme, Tosca in Madama Butterfly. Iz prvomenjene prisluhnimo ariji Sono andati v priredbi pevke Mine:


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov