Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo očeta slovenske proze, kot so nekateri poimenovali na današnji dan leta 1776 v Vačah rojenega Matevža Ravnikarja, ki je skupaj z Zoisom in Kopitarjem dosegel ustanovitev stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju. Ravnikar je bil tudi tržaško-koprski škof, zaslužen predvsem za gmotno in duhovno podporo slovenskim duhovnikom.
Na današnji dan leta 1876 je stekel promet na železniški progi Divača-Pulj, Istrskih državnih železnic tedanje avstroogrske monarhije. Podrobneje o tem Josip Orbanič:
Na današnji dan leta 1916 se je končala ruska ofenziva na vzhodni fronti z največjo zmago v prvi svetovni vojni. Car Nikolaj drugi jo je poveril generalu Alkekseju Brusilovu, ki se je odločil za splošni napad na 500 kilometrski fronti črti od Baltika do Karpatov. Spopadlo se je več kot milijon vojakov na obeh straneh, najhuše izgube je utrpela Avstro-ogrska, skoraj 640 tisoč mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov, med njimi je bilo tudi veliko Slovencev.
Francoska črta v Istri nov dokaz imperialističnih teženj Britanija skuša sedaj z vsemi sredstvi onemogočiti dostop do Sredozemskega morja Sovjetski zvezi in tudi njenim prijateljskim državam, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik.
Na današnji dan leta 1966 se je v Tolminu rodil arheolog in režiser Jan Cvitkovič. V Ljubljani je najprej študiral fiziko, vendar se je že po prvem letu odpravil na daljše potovanje in leta 1999 diplomiral iz arheologije. S prijateljem in režiserjem Janezom Burgerjem sta posnela celovečerni film o študentskem življenju V leru, v katerem je sodeloval kot scenarist in igralec. Leta 2001 je za scenarij in režijo filma Kruh in mleko prejel na beneškem festival prejel Leva bodočnosti, sledila je uspešnica Odgorba do groba, leta 2011 je bil za film Arheo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu nagrajen za najboljši film in režijo, ko je povedal:
Vino da moč jeziku in jo odvzame nogam.
V Kristianiji je na današnji dan leta 1896 umrl norveški skladatelj Johan Gottfried Conradi. Glasbeno se je izobrazil v Nemčiji in v Kristianiji delal kot dirigent. Iz obsežnega opusa kantat in koncertnih skladb prisluhnimo Courantu v d-molu za baročno lutnjo, ki jo je posnel Jose Miguel Moreno:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo očeta slovenske proze, kot so nekateri poimenovali na današnji dan leta 1776 v Vačah rojenega Matevža Ravnikarja, ki je skupaj z Zoisom in Kopitarjem dosegel ustanovitev stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju. Ravnikar je bil tudi tržaško-koprski škof, zaslužen predvsem za gmotno in duhovno podporo slovenskim duhovnikom.
Na današnji dan leta 1876 je stekel promet na železniški progi Divača-Pulj, Istrskih državnih železnic tedanje avstroogrske monarhije. Podrobneje o tem Josip Orbanič:
Na današnji dan leta 1916 se je končala ruska ofenziva na vzhodni fronti z največjo zmago v prvi svetovni vojni. Car Nikolaj drugi jo je poveril generalu Alkekseju Brusilovu, ki se je odločil za splošni napad na 500 kilometrski fronti črti od Baltika do Karpatov. Spopadlo se je več kot milijon vojakov na obeh straneh, najhuše izgube je utrpela Avstro-ogrska, skoraj 640 tisoč mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov, med njimi je bilo tudi veliko Slovencev.
Francoska črta v Istri nov dokaz imperialističnih teženj Britanija skuša sedaj z vsemi sredstvi onemogočiti dostop do Sredozemskega morja Sovjetski zvezi in tudi njenim prijateljskim državam, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik.
Na današnji dan leta 1966 se je v Tolminu rodil arheolog in režiser Jan Cvitkovič. V Ljubljani je najprej študiral fiziko, vendar se je že po prvem letu odpravil na daljše potovanje in leta 1999 diplomiral iz arheologije. S prijateljem in režiserjem Janezom Burgerjem sta posnela celovečerni film o študentskem življenju V leru, v katerem je sodeloval kot scenarist in igralec. Leta 2001 je za scenarij in režijo filma Kruh in mleko prejel na beneškem festival prejel Leva bodočnosti, sledila je uspešnica Odgorba do groba, leta 2011 je bil za film Arheo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu nagrajen za najboljši film in režijo, ko je povedal:
Vino da moč jeziku in jo odvzame nogam.
V Kristianiji je na današnji dan leta 1896 umrl norveški skladatelj Johan Gottfried Conradi. Glasbeno se je izobrazil v Nemčiji in v Kristianiji delal kot dirigent. Iz obsežnega opusa kantat in koncertnih skladb prisluhnimo Courantu v d-molu za baročno lutnjo, ki jo je posnel Jose Miguel Moreno:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov