Po umoru Domitiana so na današnji dan leta 96 pred našim štetjem Marca Cocceia Nervo razglasili za rimskega cesarja. Že priletni cesar je v času svoje triletne vladavine uvedel organizacijske novosti, med katerimi je najpomembenjša, da aktualni cesar senatu predlaga svojega naslednika, lahko tudi iz vrst plebsa. Sam je izbral generala Marca Ulpia Traiana. Na današnji dan leta 1916 so se začele bitke za Transilvanijo, ki so se za Romunijo porazno končale 16. novembra. Pred vojno je bila Romunija zaveznica Avstro-ogrske. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil kemik, ambasador znanosti in akademik Miha Tišler. Po končanem študiju in doktoratu je predaval organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Raziskovalno se je ukvarjal s sintezo, strukturo in reaktivnostjo neproteinskih aminokislin. Leta 1993 se je kot rektor ljubljanske univerze udeležil slovesnega podpisa sporazuma o sodelovanju s tržaško univerzo in o tem povedal: Kar štiri ponatise je doživela Tišlerjeva Nomenklatura organskih spojin. Aleš Bebler: Jugoslavija ne podpiše pogodbe na osnovi francoske črte, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza. »Jugoslovanski delegat Bebler je v svojem govoru očital zapadnim silam, da si hočejo na tržaških tleh ustvariti mostišče, ki bi jim služilo za primer, da bi kdaj prišlo do vojne proti Jugoslaviji. V Ljubljani je na današnji dan leta 2011 umrl sodnik Svetozar Polič. V študentskih letih se je pridružil partizanom. Kot eden najmlajših udeležencev drugega zasedanja Avnoja se je tako spominjal tega zgodovinskega dogodka: Po študiju prava je Svetozar Polič delal v zvezni vladi, kot sodnik pa v Ljubljani in Kopru, leta 1979 je postal sodnik Vrhovnega sodišča. Bil je prvi predsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 1981 pa je predaval na ljubljanski pravni fakulteti. Če želiš kupiti veliko časa, moraš jesti veliko žajblja, pravi današnji istrski pregovor V Milanu se je na današnji dan leta 1636 rodil oboist in skladatelj Giuseppe Sanmartini. V londonski kraljevi operi je zablestel kot vodilni oboist in zanjo napisal pretežni del svojega skladateljskega opusa. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Koncerta za oboo in godala. Heniza Hollgerja je spremljal komorni ansambel I Musici: