Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med stoletno vojno so angleške enote pod vodstvom, welškega princa Edwarda, ki se ga je oprijel vzdevek Črni princ v bitki pri Poitiersu na današnji dan leta 1356 premagale vojsko francoskega kralja Jeana II., ki so ga imenovali Dobri. Črni princ je pred bitko v gozdu skril elitno konjenico, ki je po bitki zajela francoskega kralja s sodelavci in zanje iztržila dvojni dohodek kraljestva.
V Trzinu se je na današnjii dan leta 1851 rodil ljubljanski župan Ivan Hribar. Dolgo časa je bil zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani. V času 15-ga županovanja je Ljubljano tmeljito posodobil. Poskrbel je tudi za mestni arhiv in knjižnico, česar se je tako spominjal: Dve leti je bil Ivan Hribar prvi jugoslovanski poslanik v Pragi. Ob italijanski okupaciji je aprila leta 1941 zavit v jugoslovansko zastavo protestno skočil v Ljubljanico in utonil.
"Lahi četrti dan bitke na kraški planoti po srditih bojih povsod odbiti. Živahen artiljerijski ogenj od reke Vipave do Plav," tako je Edinost na današnji dan leta 1916 prenesla uradno sporočilo z Dunaju.
Zaključek načelne razprave o mejah tržaškega svobodnega ozemlja, tako je naslovil poročilo iz Pariza na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik.
Poln sod, prazna cerkev/Bolje da obagati oštir kot pa lekarnar.
V Vučji vasi se je na današnji dan leta 1911 rodil muzikolog Cvetko Dragotin. Po diplomah na Filozofski fakulteti in državnem konservatoriju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi. Leta 1970 se je tako spominjal, kako ga je priprava disertacije usmerila v raziskovanje zgodovine slovenske glasbe: Dragocene so njegove izdaje kompozicij slovenskih skladateljev, posebej Gallusa. Prisluhnimo Gallusovemu madrigalu Musica, noster amor in Slovenskim madrigalistom pod taktirko Janeza Boleta:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Med stoletno vojno so angleške enote pod vodstvom, welškega princa Edwarda, ki se ga je oprijel vzdevek Črni princ v bitki pri Poitiersu na današnji dan leta 1356 premagale vojsko francoskega kralja Jeana II., ki so ga imenovali Dobri. Črni princ je pred bitko v gozdu skril elitno konjenico, ki je po bitki zajela francoskega kralja s sodelavci in zanje iztržila dvojni dohodek kraljestva.
V Trzinu se je na današnjii dan leta 1851 rodil ljubljanski župan Ivan Hribar. Dolgo časa je bil zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani. V času 15-ga županovanja je Ljubljano tmeljito posodobil. Poskrbel je tudi za mestni arhiv in knjižnico, česar se je tako spominjal: Dve leti je bil Ivan Hribar prvi jugoslovanski poslanik v Pragi. Ob italijanski okupaciji je aprila leta 1941 zavit v jugoslovansko zastavo protestno skočil v Ljubljanico in utonil.
"Lahi četrti dan bitke na kraški planoti po srditih bojih povsod odbiti. Živahen artiljerijski ogenj od reke Vipave do Plav," tako je Edinost na današnji dan leta 1916 prenesla uradno sporočilo z Dunaju.
Zaključek načelne razprave o mejah tržaškega svobodnega ozemlja, tako je naslovil poročilo iz Pariza na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik.
Poln sod, prazna cerkev/Bolje da obagati oštir kot pa lekarnar.
V Vučji vasi se je na današnji dan leta 1911 rodil muzikolog Cvetko Dragotin. Po diplomah na Filozofski fakulteti in državnem konservatoriju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi. Leta 1970 se je tako spominjal, kako ga je priprava disertacije usmerila v raziskovanje zgodovine slovenske glasbe: Dragocene so njegove izdaje kompozicij slovenskih skladateljev, posebej Gallusa. Prisluhnimo Gallusovemu madrigalu Musica, noster amor in Slovenskim madrigalistom pod taktirko Janeza Boleta:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov