Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Bodfeldu je na današnji dan leta 1056 Henry III, cesar Svetega rimskega cesarstva iz salijske dinastije, ki je je zapletla v investiturni boj s papežem.
Na današnji dan leta 1916 se je končala Flămândska bitka. 2. romunska ramada je prečkala Donavo, da bi razbremenila pristisk nemških enot pod poveljstvom generala Augusta von Mackensena na jugu Romunije. Čeprav so bile romunske sile močnejše jih je nemška donavska vojna mornarica zaustavila.
"Sprašujem se, ali je to - da je človek, miren kot jaz, imel tako pustolovsko življenje - treba pripisati temu, da je življenje izreden čudež," je znana misel na današnji dan leta 1936 v Pragi rojenega politka, dramatika in pisatelja Vaclava Havla. Bogato družino so leta 1948 razlastninili, pozneje pa je končal večerno šolo in delal kot odrski delavec v gledališčih. Po praški pomladi leta 1968 so ga zaprli, kasneje je postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77, sledila je nova aretacija kot uvod v žametno revolucijo, leta 1989 je bil soglasno izvoljen za predsednika Češkoslovaške, leta 1993 pa za prvega češkega predsednika, ki je čez leto dni 1994 je Vaclav havel z Arpadom Genzom in Milanom Kučan obiskal kobariški muzej, o čemer je poročal Tomaž Dimic:
Pospešeno delo na pariški konferenci Kljub ogromnim žrtvam Jugoslavije skušata ameriška in angleška delegacija znižati njene upravičene reparacijske zahteve in ščitita napadalca, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sobotni Primorski dnevnik.
Danes se spominjamo londonskega memoranduma, pomembnega zgodovinskega mejnika Primorske, ki je pomenil sicer kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Pomemben del memoranduma je Posebni statut, ki obojestransko zagotavljal narodnostne pravice manjšin. V arhivu hranimo pričevanje Jožeta Korena, urednika Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma:
Če se blizu debla list obleta, dobro letino obeta
Končajmo z voščilom na današnji dan leta 1951 rojenemu Bobu Geldofu, rockerju in organizatorju znamenitega solidarnostnega koncerta za pomoč lačnim v svetu. Zapel bo uspešnico The great song of indifference:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Bodfeldu je na današnji dan leta 1056 Henry III, cesar Svetega rimskega cesarstva iz salijske dinastije, ki je je zapletla v investiturni boj s papežem.
Na današnji dan leta 1916 se je končala Flămândska bitka. 2. romunska ramada je prečkala Donavo, da bi razbremenila pristisk nemških enot pod poveljstvom generala Augusta von Mackensena na jugu Romunije. Čeprav so bile romunske sile močnejše jih je nemška donavska vojna mornarica zaustavila.
"Sprašujem se, ali je to - da je človek, miren kot jaz, imel tako pustolovsko življenje - treba pripisati temu, da je življenje izreden čudež," je znana misel na današnji dan leta 1936 v Pragi rojenega politka, dramatika in pisatelja Vaclava Havla. Bogato družino so leta 1948 razlastninili, pozneje pa je končal večerno šolo in delal kot odrski delavec v gledališčih. Po praški pomladi leta 1968 so ga zaprli, kasneje je postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77, sledila je nova aretacija kot uvod v žametno revolucijo, leta 1989 je bil soglasno izvoljen za predsednika Češkoslovaške, leta 1993 pa za prvega češkega predsednika, ki je čez leto dni 1994 je Vaclav havel z Arpadom Genzom in Milanom Kučan obiskal kobariški muzej, o čemer je poročal Tomaž Dimic:
Pospešeno delo na pariški konferenci Kljub ogromnim žrtvam Jugoslavije skušata ameriška in angleška delegacija znižati njene upravičene reparacijske zahteve in ščitita napadalca, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sobotni Primorski dnevnik.
Danes se spominjamo londonskega memoranduma, pomembnega zgodovinskega mejnika Primorske, ki je pomenil sicer kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Pomemben del memoranduma je Posebni statut, ki obojestransko zagotavljal narodnostne pravice manjšin. V arhivu hranimo pričevanje Jožeta Korena, urednika Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma:
Če se blizu debla list obleta, dobro letino obeta
Končajmo z voščilom na današnji dan leta 1951 rojenemu Bobu Geldofu, rockerju in organizatorju znamenitega solidarnostnega koncerta za pomoč lačnim v svetu. Zapel bo uspešnico The great song of indifference:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov