Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Dunaju je na današnji dan leta 1536 umrl Krištof Ravbar. Cesar Friderik III ga je po smrti ljubljanskega škofa Lamberga imenoval za škofa, čeprav ni bil niti še duhovnik. Zaradi vse pogostejših turških vpadov, kmečkih uporov in že nastajajočih protestantskih verskih nemirov je bil prisiljen utrditi svojo rezidenco v Gornjem Gradu. Na dunajskem kongresu je leta 1515 posredoval v sporih med krščanskimi vladarji v spopadih s Turki, bil je tudi kranjski deželni glavar, v prvi avstrijsko-beneški vojni pa je bil varuh Trsta.
"Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in minovkami," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno poročilo z Dunaja, poročala pa je še, da "so zaradi deževja boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Verdunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje"
V Bodislavcih pri Mali Nedelji se je na današnji dan leta 1926 rodil slikar, grafik in ilustrator France Slana. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in zatem delal kot ilustrator pri Pionirskem listu. Že 58 let je svobodni umetnik. Upodablja prvinsko naravo, vsakdanje čutne prizore, znani so njegovi portreti, zlasti otroški, in čutni ženski akti, privlačijo ga tudi podobe starožitnosti, o kateri je leta 2006 povedal:
Višinski v skupščini Združenih narodov: Razprava o vetu bo strašen udarec za organizacijo Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je še poročal, da je načelo soglasnosti temeljni kamen svetovne organizacije.
S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana:
Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin.
V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1886 so krstno izvedli simfonično poemo Modetsa Petroviča Muroskega Noč na Golem brdu, po ruski legendi o srečanju čarovnic, vendar avtor izvedbe ni doživel, saj ga je temeljto predelal Nikolaj Rimski Korsakov, izvirnik pa so našli šele leta 1968. Fantazijo za orkester Noč na Golem brdu je posnel tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovca:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na Dunaju je na današnji dan leta 1536 umrl Krištof Ravbar. Cesar Friderik III ga je po smrti ljubljanskega škofa Lamberga imenoval za škofa, čeprav ni bil niti še duhovnik. Zaradi vse pogostejših turških vpadov, kmečkih uporov in že nastajajočih protestantskih verskih nemirov je bil prisiljen utrditi svojo rezidenco v Gornjem Gradu. Na dunajskem kongresu je leta 1515 posredoval v sporih med krščanskimi vladarji v spopadih s Turki, bil je tudi kranjski deželni glavar, v prvi avstrijsko-beneški vojni pa je bil varuh Trsta.
"Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in minovkami," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno poročilo z Dunaja, poročala pa je še, da "so zaradi deževja boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Verdunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje"
V Bodislavcih pri Mali Nedelji se je na današnji dan leta 1926 rodil slikar, grafik in ilustrator France Slana. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in zatem delal kot ilustrator pri Pionirskem listu. Že 58 let je svobodni umetnik. Upodablja prvinsko naravo, vsakdanje čutne prizore, znani so njegovi portreti, zlasti otroški, in čutni ženski akti, privlačijo ga tudi podobe starožitnosti, o kateri je leta 2006 povedal:
Višinski v skupščini Združenih narodov: Razprava o vetu bo strašen udarec za organizacijo Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je še poročal, da je načelo soglasnosti temeljni kamen svetovne organizacije.
S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana:
Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin.
V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1886 so krstno izvedli simfonično poemo Modetsa Petroviča Muroskega Noč na Golem brdu, po ruski legendi o srečanju čarovnic, vendar avtor izvedbe ni doživel, saj ga je temeljto predelal Nikolaj Rimski Korsakov, izvirnik pa so našli šele leta 1968. Fantazijo za orkester Noč na Golem brdu je posnel tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovca:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov