Na Dunaju je na današnji dan leta 1536 umrl Krištof Ravbar. Cesar Friderik III ga je po smrti ljubljanskega škofa Lamberga imenoval za škofa, čeprav ni bil niti še duhovnik. Zaradi vse pogostejših turških vpadov, kmečkih uporov in že nastajajočih protestantskih verskih nemirov je bil prisiljen utrditi svojo rezidenco v Gornjem Gradu. Na dunajskem kongresu je leta 1515 posredoval v sporih med krščanskimi vladarji v spopadih s Turki, bil je tudi kranjski deželni glavar, v prvi avstrijsko-beneški vojni pa je bil varuh Trsta. "Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in minovkami," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno poročilo z Dunaja, poročala pa je še, da "so zaradi deževja boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Verdunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje" V Bodislavcih pri Mali Nedelji se je na današnji dan leta 1926 rodil slikar, grafik in ilustrator France Slana. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in zatem delal kot ilustrator pri Pionirskem listu. Že 58 let je svobodni umetnik. Upodablja prvinsko naravo, vsakdanje čutne prizore, znani so njegovi portreti, zlasti otroški, in čutni ženski akti, privlačijo ga tudi podobe starožitnosti, o kateri je leta 2006 povedal: Višinski v skupščini Združenih narodov: Razprava o vetu bo strašen udarec za organizacijo Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je še poročal, da je načelo soglasnosti temeljni kamen svetovne organizacije. S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana: Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin. V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1886 so krstno izvedli simfonično poemo Modetsa Petroviča Muroskega Noč na Golem brdu, po ruski legendi o srečanju čarovnic, vendar avtor izvedbe ni doživel, saj ga je temeljto predelal Nikolaj Rimski Korsakov, izvirnik pa so našli šele leta 1968. Fantazijo za orkester Noč na Golem brdu je posnel tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovca: