Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?
Pozno poleti leta 269 so se Goti, Heruli, Gepidi in druga vzhodnogermanska plemena zbrali za obsežno zasnovan napad na rimsko državno območje. Rimski cesar Klavdij Gotik jih je premagal v bitki pri Naisu, današnjem Nišu. Kmalu zatem so se plemena razdelila na Vzhodne in Zahodne Gote in se preselila z Balkanskega polotoka v zahodno Evropo. Na Veliki otavi pri Šempasu je bil na današnji dan leta 1868 tretji slovenski tabor, na katerem se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Na dan tabora je uprava Gorice prepovedala prehod mesta, vojska in žandarmerija je bila v pripravljenosti, dovoljena pot do Šempasa je bila natančno določena. Nekdanji predsednik Kluba goriških študentov France Gorkič je takole pripovedal o bogati narodni prebuji na Goriškem, ki jo je sprožil tabor Britanska mornarica je na današnji dan leta 1914 prvič bombardirala nemške položaje v flamskem pristaniškem mestu Ostende, nemške enote pa so zasedle Roulers. Nemške podmornice so prvič vplule v škotski Scapa Flow, kjer so malo prej Britanci zavarovali svoje drugo največje vojaško pristanišče, od koder so na izvidniške plovbe pošiljali podmornice v Baltiško morje. Zanimive so spremembe, ki so v slovenskih priimkih nastale po imenu evangelista Luke. Prvotno latinsko ime je ohranjeno brez sprememb tudi v priimku Luka, večina pa jih sledi novi slovenski imenski obliki in priimku Lukež. Tako lahko naštejemo priimke Lukač, Lukačič, Lukajc, Lukan, Lukanc, Lukančič, Lukanič, Lukežič, Lukin, Lukič, Lukman, Lukša in Lukše. Fašisti so Lukeša preimenovali v Lucchesi, Lukača v Luciani, Lucas ali Lucchini, Lukoviča v Luci ali De Luca. V Kranju je na današnji dan leta 1869 umrl pesnik Simon Jenko. Gimnazijo je najprej obiskoval v Novem mestu, končal pa jo je v Ljubljani. V Vajah je objavil vec pesmi, sodeloval je v Novicah in slovenskem Glasniku. V t. i. 'ljubljanskem' obdobju je pisal domoljubne pesmi, v Celovcu pa je pisal čustveno globoke pesmi. Njegovo pesem Morje Adrijansko je posnel tudi akademski pevski zbor Vinko Vodopivec
Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Umrl je na današnji dan leta 1714 v Gorici. Služboval je še v kapucinskih samostanih v Trstu, Gorici, Ljubljani in Novem mestu. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik. Baročno bogat in razgiban slog razkriva odličnega umetnika govorjene in pisane besede. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina. V Tarčetu pri Čedadu se je na današnji dan leta 1814 rodil jezuit Anton Bankič. Zaslovel je kot izreden cerkveni govornik v slovenskem, furlanskem in italijanskem jeziku. Vodil je ljudske misijone, ki se jih je udeležilo po več tisoč ljudi. Podrobneje o tem Giorgio Bankič Na zahodni fronti so na današnji dan leta 1914 britanske enote uspele vnovič zasesti Armentieres, ki so ga enote 4. nemške armade vztrajno naskakovale. V Avstraliji pa so se na pot v Evropo podale prve enote avstralskih imperialnih sil. V Trstu se je na današnji dan leta 1949 rodila plesalka Jasna Knez. Odraščala je v Ljubljani, kjer jo je učila plesalka Živa Kraigher, po gimnaziji je študirala etnologijo in edagogiko, diplomirala pa je na pedagoški akademiji in zatem vzgojiteljice učila ritmičnogibalno vzgojo, od leta 1983 pa je svobodna plesalka. Ob svetovnem dnevu plesa je v pogovoru z Leo Širok leta 2008 povedala "Redek briški in vzhodnofurlanski priimek Nášič/Náscig izhaja iz prvega dela poganskega imena Našimir", piše Merku. Priimek Nášič se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet, sporočajo statistiki. Telefonski imenik Slovenije vsebuje štiri nosilce tega priimka v Ljubljani in Notranjih Goricah. Na današnji dan leta 1744 je v Cremoni umrl slavni izdelovalec violin Giuseppe Antonio Guarneri. Z Antoniem Stradivarijem je ustanovil italijansko šolo izdelovanja godal. Njegove violine je posebej uveljavil Niccolo Paganini, zato prisluhnimo odlomku njegove sonate in molitve, variacije na motiv Mose v f-molu, ki sta jo posnela violinist Stefan Milenkovič in pianist Massimo Paderna
»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.« To je le eden od številnih aforizmov na današnji dan leta 1854 v Dublinu rojenega vsestranskega ustvarjalca Oscarja Wilda. V Gorici je na današnji dan leta 1889 umrl narodni buditelj in publicist Andrej Marušič. Po končanem bogoslovju je postal domači učitelj pri grofu Attemsu v Podgori. Kasneje je delal kot katehet goriške gimnazije. Za slovenščino ga je že v semenišču navdušil Štefan Kocjančič, tako da je postal goriški narodni buditelj že v Bachovem času. Bil je deželni poslanec in leta 1862 je bil med ustanovitelji goriške čitalnice. Flandrijsko mesto Ypres se je v zgodovino prve svetovne vojne zapisalo s številnimi bitkami, prva se je začela na današnji dan leta 1914, ko so nemške enote, sestavljene iz pretežno svežih rekrutov, napadle utrjene položaje britansko-francoskih sil na strateškem delu fronte v naskoku na obalo severnega morja. Kot zanimivost povejmo, da se je desetar Adolf Hitler izkazal z reševanjem ranjenega tovariša in si prislužil odlikovanje: železni križec za hrabrost. Na današnji dan leta 1919 se je v Ljubljani rodil kardiokirurg Miro Košak. Po končanem študiju in specializaciji ter izpopolnjevanju tudi v Združenih državah Amerike je v tedanji Jugoslaviji vpeljal presajanje ledvic in srca. Leta 1986 je tako opisal prvo uspelo avtotransplantacijo srca zaradi tumorja Priimek Mársič je Merku izpeljal iz imena Marija in je torej metronimičen. Statistiki so našteli 72 nosilcev, od tega večino, kar 68, v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Marsi ali Marsini. V Postojni se je na današnji dan leta 1950 rodil novinar, pesnik, humorist in organizator Drago Mislej Mef. Po gimnaziji v rodni Postojni je študiral na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter se leta 1974 zaposlil na naši radijski in kasneje televizijski postaji, urejal je tudi Primorske novice, kasneje pa izolski tednik Mandrač. Prisluhnimo odlomku Mefove aprilske oddaje Okrog osmih. Drago Mislej se je uveljavil kot eden najboljših slovenskih piscev popevkarskih besedil in zanje prejel celo vrsto festivalskih nagrad. Prisluhnimo še Mefovi predstavitvi pesmi Zdravljica, ki jo je posnel z Narodnoosvobodilnim bendom.
15.10. Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke poimenovali Simona Gregorčiča, rojenega na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu. Po maturi je namesto klasične filologije zaradi skromnih družinskih razmer vpisal bogoslovje v Gorici. Ker je bil že v mladih letih narodno zaveden, je razvil živahno prosvetno dejavnost. Med kaplanovanjem v Kobaridu je navezal tesne odnose z učiteljico Dragojilo Milek, kar je privedlo do premestitve v Branik. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med kaplanovanjem. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema, zlasti pri liberalnih kritikih, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. Globoko je občutil zapostavljenost svojega ljudstva in v preroški viziji opeval Sočo. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964, poročal je Miljutin Vesel Po avtroogrskem porazu v Galiciji je šlezijski industrijski bazen ostal nebranjen pred morebitnim ruskim napadom. Zato je na današnji dan leta 1914 poveljnik nemškega generalštaba Erich von Falkenhayn ukazal Osmi armadi premik proti Krakovu in priprave na napad ruske vojske, zbrane okoli Varšave. Na današnji dan se je tako začela bitka za položaje na reki Vustula, ki je trajala do 21. oktobra. "Že v 14. stoletju je bilo v Trstu večkrat srečati podobne priimke, ki ponavljajo poklicno ime, z lahkoto jim boste spoznali izvor in pomen: če naj razlikujem delovna področja, bom začel pri kmečkih opravilih: Zemlják v pomenu "kmet, zemljiški posestnik"", piše Merku. Statistiki so našteli 333 nosilcev priimka Zemlják, ki je najpogostejši v podravski, spodnjesavski in savinjski statistični regiji. V Santa Monici je na današnji dan leta 1964 umrl skladatelj Cole Porter. Že kot otrok je igral violino in klavir in 10-leten napisal prvo skladbo, Pesem ptic. Študiral je na Worcester Academy v Massachusettsu, od leta 1913 pa na Yaleu, kjer so mu leta 1960 podelili častni doktorat. Že čez tri leta so na Broadwayju igrali njegov prvi musical Poglej najprej Ameriko, kar tisoč ponovitev pa je leta 1948 doživel Kiss Me, Kate. Napisal je več kot 300 popevk, prisluhnimo uspešnici "I've got you under my skin". Pojeta Bono in Frank Sinatra
Napoleonova vojska je na današnji dan leta 1809 med napredovanjem proti vzhodu zasedla slovensko ozemlje, na katerem so Francozi ustanovili Ilirsko provinco s sedežem v Ljubljani. Poleg številnih osnovnih šol so Francozi odprli tudi 20 gimnazij. Ko je avstroogrski pravosodni minister na današnji dan leta 1894 predsedniku višjega sodišča v Trstu naročil, naj v vseh sodnih okrajih, kjer skupaj prebivajo Slovenci, Hrvati in Italijani namestijo večjezične napise, so istrski Italijani ostro reagirali. V Kopru so izbruhnile demonstracije, še huje je bilo zvečer v Piranu. Zaostritev se je končala tako, da so januarja leta 1895 dunajske oblasti razpustile istrski deželni zbor. V prvi svetovni vojni so na današnji dan leta 1914 nemške enote zasedle Bruges, britanske pa Bailleul. Zahodnoafriški britanski regiment je zasedel Yabasi v tedanji nemški koloniji Kamerun. V Tomaju se je na današnji dan leta 1934 rodila pedagoginja Miroslava Žvab-Cenčič. Po končanem učiteljišču je v Ljubljani študirala pedagogiko in psihologijo, zatem je poučevala ter se vmes študijsko izpopolnjevala. Leta 1992 je ubranila disertacijo Vpliv družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja na slovenski ljudski šoli od leta 1774 do 1941. Zatem je predavala didaktiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani in oddelkih za razredni pouk v Novi Gorici in Kopru. Obenem se je raziskovalno posvetila tigrovski zgodovini, o čemer je leta 2004 povedala Redko se zgodi, da je priimek kot izpeljanka pogostejši od izvirnega imena.Ime Vesel pomensko ustreza latinskima imenoma Hilarius in Gaudentius. Pri Hrvatih in Srbih je znano ime Veselin in inačica Obrad. Pri nas je bolj kot ime pogost priimek Vesel, po pogostnosti uvrščen na 208. mesto. Od 890-ih nosilcev jih največ živi v jugovzhodni in osrednjeslovenski ter notranjsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Veselli. V Rimu je na današnji dan leta 1994 umrla violinistka Gioconda de Vito. Po diplomi na konservatoriju v Pesaru se je izpopolnjevala v Rimu in leta 1932 zmagala na dunajskem natečaju in zatem poučevala. Leta 1947 je v Londonu snemala Brahmsovo sonato, ki jo je zatem zaigrala tudi papežu Piju XII s pianistom Wilhelmom Furtwänglerjem, v arhivu pa hranimo posnetek Brahmsovega violinskega koncerta iz leta 1951, ko jo je spremljal simfonični orkester RIAS z dirigentom Ferencem Fricsayem.
V rimski provinci Galiji je na današnji dan leta 54 umrl cesar Klavidj. Naselbini Celea je podelil status municipija, zato so jo po tem sklepu poimenovali Claudia Celea. Prva svetovna vojna je poleg gromozanskih žrtev in grozot bistveno pospešila tehnološki razvoj. Na današnji dan leta 1914 so ameriškemu izumitelju Garrettu Morganu potrdili patent plinske maske. V Idriji se je na današnji dan leta 1939 rodil sociolog in politik Sergij Peljhan. Na ljubljanski univerzi je diplomiral leta 1966 z nalogo Vloga družine v ruralnem okolju in se zaposlil pri Komisiji za verska vprašanja pri Izvršnem svetu skupščine Slovenije. Urejal je Srečanja, polno desetletje je uspešno vodil Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, ob 20-ti obletnici nove stavbe je povedal Sergij Peljhan je bil je novogoriški župan in minister za kulturo. V čedajski bolnišnici je na današnji dan leta 1959 umrl beneški duhovnik, narodni buditelj in zbiralec ljudskega blaga, Anton Kufol. Po končanem bogoslovju v Vidmu je postal vojaški kurat, tudi na soški fronti, kjer je bil na Kalvariji nad Podgoro ranjen. Duhovno je izšel iz Trinkove šole. Kufolovo kljubovanje fašističnemu zatiranju je France Bevk opisal v romanu Kaplan Martin Čedermac. Beneško gledališče je leta 1980 ob Dnevu emigranta uprizorilo Čedermaca, ki ga je igral Izidor Predan Včeraj smo se ukvarjali s priimkom Filigoj, danes smo v statističnih podatkih zaman iskali priimek Bódigoj. Pripona -goj izhaja po Merkuju iz glagola gojiti. Ta sestavni del imena je kmalu izgubil prvotni pomen, tako je brezpomenska pripona od konca srednjevega veka postala dobrodošla pri sestavljanju osebnih imen in priimkov. Na današnji dan leta 1934 se je v Haniji na Kreti rodila pevka Nana Moskouri. Družina se je preselila v Atene, kjer se je 15-letna vpisala na konservatorij. V polstoletni karieri je posnela kar 1550 pesmi v različnih jezikih. Njena prva uspešnica je bila pesem Bele rože iz Aten. Otožno mornarsko pesem je odpela v vsaj dvajsetih različicah. Poslovenili so jo v Bele ladje ali Bele vrtnice z Rodosa. Prisluhnimo italijanski inačici Rosa d 'Atene
V Celju se je na današnji dan leta 1889 rodila pisateljica, poliglotka in svetovna popotnica Alma Karlin. Iz rodnega Celja je šla študirat v London, leta 1918 se je odpravila na devet let trajajočo pot okoli sveta, ki jo je bogato dokumentirala v knjigah in o kateri je predavala po vsej Evropi. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje ob 110-ti obletnici rojstva Alme Karlin Po zaustavitvi nemške ofenzive na bojišču na Marni skušata vojskujoči se strani priti do morja in druga drugo obkoliti na severu, na Flamskem. Na današnji dan leta 1914 sta se začeli bitki pri Ypresu, ta je trajala do 22. oktobra, v kateri je padlo kar 55 tisoč pripadnikov britanske amrmade, in pri Mesenu, ki se je končala šele 2. novembra. Danes voščimo umetnostni zgodovinarki Nelidi Silič - Nemec. Po gimnaziji v Novi Gorici in študiju umetnostne zgodovine je v Ljubljani leta 1978 diplomirala z nalogo o povojnih javnih spomenikih na Primorskem in se kot kustosinja zaposlila v Goriškem muzeju. Odnos s soprogom, kiparjem Negovanom Nemcem, je v pogovoru z Natašo Benčič takrat tako opredelila Druga oktobrska nedelja je v Tržaškem zalivu že več kot 30 let v znamenju vse bolj priljubljene jadralske regate Barkovljanke. Prvo slovensko slavje sega v leto 1994, ko je na Fanaticu zmagal Dušan Puh, Mitja Kosmina, ki mu je zatem uspelo trikratno slavje, pa je bil z Gaio drugi. Iz predkrščanskih slovanskih imen je nastal tudi priimek Filigoj. Pripona -goj izhaja po Merkuju iz glagola gojiti. Ta sestavni del imena je kmalu izgubil prvotni pomen, tako je brezpomenska pripona od konca srednjevega veka postala dobrodošla pri sestavljanju osebnih imen in priimkov. Priimek Filigoj je pri nas redek, statistiki ugotavljajo, da se pri nas ne pojavlja. V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1904 rodila učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom. Leta 1966 je prebrala odlomek iz Kosovelovega pisma Prva pesniška zbirka Makse Samsa "Nekaj pesmi" je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, "Bleščeče prevare", pa je leta 1964 izdala kasneje po njej imenovana ilirskobistriška knjižnica. Prisluhnimo samospevu Bojana Glavine "Noč, jasnina". Sopranistko Janjo Kontestabo spremlja na klavirju skladatelj
Demo´sten je bil grški politik, vojskovodja in govornik. Rodil se je v Atenah leta 384 pred našim štetjem. Najprej je zaslovel kot politik in govornik. Leta 351 pred našim štetjem je napisal prvo od štirih Fili´pik, ki so pravzaprav spisek obtožb na račun makedonskega kralja Fi´lipa II., očeta Aleksandra Velikega. Demo´stenu je uspelo združiti Atene in Tebe ter zmagati v boju s Fi´lipovo vojsko. Po neuspešni vstaji grških držav proti Aleksandru Velikemu je leta 322 pred našim štetejem naredil samomor. Na današnji dan leta 1914 je britanskim enotam uspelo premagati nemško konjenico in zasesti Merville. Antanta mesta ni predala Nemcem vse do aprila leta 1918. Nemška podmornica je v bližini finskega mesta Hanko potopila rusko križarko Pallada. V Šempetru pri Gorici se je na današnji dan leta 1969 rodil režiser in videast Marko Peljhan, ki gledališke projekte ustvarja z računalniško, video in glasbeno podporo. Projekt Makrolab, s katerim si je intermedijski umetnik Marko Peljhan prislužil nagrado Prešernovega sklada, je bil prvič postavljen in aktiviran leta 1997. Predstavlja mobilno raziskovalno postajo, ki je zasnovana kot avtonomna raziskovalna in delovna enota. To konceptualno umetniško delo je obenem tudi znanstveni laboratorij. O tem je leta 2007 povedal Na današnji dan leta 1984 je stalno slovensko gledališče iz Trsta proslavilo 4o-to jubilejno sezono neprekinjenega delovanja. Režiser Jože Babič je takole opisal uprizoritev jubilejne predstave Linhartovega Matička Priimke Fajdíga, Fadíga in Fígelj je Merku izpeljal iz svetniškega imena Vid. Statistiki so našteli 479 nosilev priimka Fajdíga in 49 nosilcev priimka Fígelj, medtem ko se priimek Fadíga ne pojavlja, oziroma so jih našteli manj kot 5. Fašisti so priimek Fígelj poitalijančili v Figellio. Na današnji dan leta 1919 se je v Pittsburghu rodil bobnar Art Blakey. Glasbeno kariero je začel kot pianist, vendar je že leta 1942 nastopil kot bobnar v New Yorku, kjer se je uveljavil v različnih skupinah, tudi v zasedbah Fletcherja Hendersona in Billyja Eckstinea. Uvrstili so ga med stebre bebopovskih improvizacij. Prisluhnimo uspešnici iz leta 1971, Fuller love
V Cerknem se je na današnji dan leta 1854 rodil nadškof Frančišek Borgia Sedej. Nadarjenemu dečku je cerkljanski dekan omogočil šolanje v Gorici in na Dunaju. V Palestini je specializiral orientalistiko in zatem predaval na goriškem bogoslovnem učiteljišču. Leta 1906 je postal goriški nadškof in ilirski metropolit. Zbiral je ljudske pesmi in se tudi literarno udejstvoval, veliko je pomagal pesniku Simonu Gregorčiču, med drugim je napisal uvod za njegovo knjigo Job. Podrobneje o njem Renato Podveršič Na današnji dan leta 1889 se je v Trstu rodil Lavo Čermelj, profesor in poljudnoznanstveni pisatelj. Po maturi v Trstu je najprej v Pragi vpisal pravo, kasneje pa na Dunaju matematiko in fiziko. Poučeval je na slovenskih šolah v Trstu in Gorici, ki pa so jih italijanske okupacijske oblasti zaprle. Tako je Čermelj poučeval v ilegali, uspelo mu je organizirati enoletne trgovske tečaje. Ob Čermeljevi 85-letnici so leta 1974 v koprski študijski knjižnici odprli razstavo njegovega obsežnega publicističnega dela. Dejal je Nemške enote so na današnji dan leta 1914 zasedle severno belgijsko mesto Antwerpen, ki je bilo močno obrambno utrjeno. 50 tisoč nemških vojakov je mesto oblegalo od 28. septembra. Zasedba je povzročila množični beg prebivalstva, ki je zatočišče poiskalo na Nizozemskem in v Franciji. Zahodneje pa so enote 6 nemške armade napadle britanske enote in zasedle mestece La Bassée. Šele kasneje, ko je Britancem priskočila na pomoč indijska divizija Lahore, so uspeli zaustaviti nemški prodor proti severnemu morju. Danijel je svetopisemsko ime, ki izhaja iz hebrejskega imena Danijel v pomenu "Bog sodi" oziroma "Bog je moj sodnik". Na našem ozemlju je ime Danijel izpričano v 10. stoletju. Danijel je na 66-em mestu najpogostejših imen pri nas, ob zadnjem popisu so jih našteli 3 tisoč 774. Zanimivo, da so statistiki našteli 31 nosilcev priimka Danijel, ki pretežno živijo v koroški in savinjski statistični regiji. Na svojem domu v New Yorku je na današnji dan leta 2004 umrl ameriški igralec Christopher Reeve, ki se ga najbolj spominjamo iz filmov Superman in Batman. Reeve je bil po padcu s konja leta 1995 paraliziran od vratu navzdol in prikovan na invalidski voziček. Igralec se je z vsem srcem zavzemal za raziskave poškodb hrbtenice. Koprska skupina Zmelkoow Supermena Batmana tako opeva
Britanski državni sekretar za vojne in kolonije, Robert Hobart, je posodil ime glavnemu tasmanskemu mestu. Po preselitvi kazenske kolonije so ob izlivu reke Derwent začeli graditi mesto na največjem otoku južno od Avstralije, ki je postalo oskrbovalno središče za ekspedicije na Antartiko. Na današnji dan leta 1864 se je v Čabru rodil pionir slovenske moderne kirurgije Edo Šlajmer. Srednjo šolo je obiskoval na Reki, iz medicine pa je doktoriral v Gradcu. Leta 1891 je sprejel službo v deželni bolnišnici v Ljubljani, kjer je pri 28-ih letih postal primarij kirurškega oddelka. Več o tem pa docentka za zgodovino medicine, profesorica doktorica Zvonka Zupanič Slavec Beseda pošta izvira iz latinske besedne zveze posita statio, ki je prvotno pomenila postajo za zamenjavo konj, pozneje pa razdaljo med takima postajama. Na današnji dan leta 1874 je bila z Bernskim sporazumom ustanovljena svetovna poštna zveza. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1919 rodil zgodovinar Bogdan Novak. Po gimnaziji v Celju in Mariboru je v Ljubljani končal pravo. Po vojni je poučeval v Trstu, leta 1951 pa se je izselil v Združene države Amerike, kjer je v Chicagu študiral še zgodovino in doktoriral z disertacijo "Etnični in politični aspekti borbe za Trst", ki je razširjena in dopolnjena izšla tudi v knjižni obliki. Od leta 1970 je bil redni predavatelj na Univerzi v Toledu. Abraham je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Abram z domnevnima pomenoma "oče je vzvišen" in "oče ljudstev". Abram je na Primorskem razširjen priimek. Statistiki so našteli 510 nosilcev. Fašisti so Abrame poitalijančili v Abrami. Na današnji dan leta 1944 se je v Westmorelandu na Jamajki rodil Winston Hubert McIntosh, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal kot kralj reaggeja, Peter Tosh. S pomočjo glasbe se je boril proti korumpiranemu režimu in za temeljne človekove pravice. Uspel je v Kingstonu, z Bobom Marleyjem in s skupino Wailers. Uspešno kariero je prekinil umor 11. septembra 1987. V spomin na uporniškega heroja Petra Tosha prisluhnimo pesmi Get up, stand up
Na današnji dan leta 1604 je astronom Johannes Kepler v Pragi na severozahodu središča Mlečne ceste odkril zvezdo Supernovo, ki so jo poimenovali po njem. V Mostarju se je na današnji dan leta 1884 rodil narodnogospodarski zgodovinar in gospodarstvenik Ivan Slokar. Po gimnaziji v Gorici je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis ter pravo in jezike, zatem je postal tajnik Vojno-žitnega zavoda v času prve svetovne vojne. Leta 1919 je v jugoslovanski vladi skrbel za zunanjo trgovino, od leta 1920 pa je v Ljubljani vodil zadružno gospodarsko banko. Na poziv Carnegiejeve ustanove za mir je zbral bogato gradivo o Avstroogrski, Balkanu in o aneksiji Bosne, dokončno obdelavo je leta 1914 preprečila vojna. 8. oktobra 1924 se je v Malih Žabljah pri Ajdovščini rodil Rudi Rustja, ki je med najbolj zaslužnimi za razvoj gasilstva na Primorskem. V Trstu se je izučil za peka, kasneje je "kruh zamenjal za puško" in šel v partizane. Po osvoboditvi je bil gasilski častnik. V pogovoru z Arturjem Lipovžem se je leta 2011 tako spominjal burnih dni Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške se ozemeljski spori kar vrstijo. Naši južni sosedje so agresivnejši in so si leta 1994 prilastili 4 zaselke ob Dragonji. Tedanji piranski župan Franko Fičur je Zoranu Debenjaku takole pojasnil konkretne posledice meddržavnega spora Medtem ko je Mitja 33-o slovensko najpogostejše moško ime, pa je patronimični priimek Dimitrijevič sila redek. Ob zadnjem popisu so jih statistiki našteli le 6, kar pomeni, da je šele na 22 tisoč 444-em mestu med slovenskimi priimki. Fašisti so ga poitalijančili v Di Demetrio. V Varennes-Jarcyju je na današnji dan leta 1834 umrl skladatelj Francois-Adrien Boieldieu. Kljub raznolikemu skladateljskemu opusu se je najbolj uveljavil z operami. V arhivu hranimo posnetek Sonate za harfo in violino, zato prisluhnimo odlomku andantina v izvedbi violinista Mirana Kolbla in harfistke Mojce Zlobko Vajgl
V Baltimoru je na današnji dan leta 1849 umrl pesnik, pisatelj, urednik in kritik Edgar Allan Poe. Študij na vojaški akademiji na West Pointu je opustil in se preživljal kot urednik. Z zbirko Krokar in druge pesmi ter s kozmološko pesmijo v prozi Eureka je vplival na francoske simboliste. Bil je tudi mojster fantastično-bizarne kratke proze in utemeljitelj moderne detektivke. Slovenski vojak Ciril Prestor, ki se je v prvi svetovni vojni najprej boril v avstroogrskem polku na Drini, je na današnji dan leta 1914 v svoj dnevnik zapisal: "Iz Bosanske rače sem pisal doktorju Evangelistu Kreku, da smo za Božič gotovi, a mi je odpisal , da bo trajala vojna par let. Začele so se ljute topovske bitke, posebno četa mojega bivšega stotnika Sojka je bila nestrpna in končno so se Srbi premoči avsrijske vojske vdali in smo prišli čez Drino." V Ljubljani je na današnji dan leta 1974 umrl pesnik, pisatelj in režiser France Kosmač. Po končani gimnaziji so ga Italijani internirali, tako da se je priključil partizanom šele po kapitulaciji. Leta 1944 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Partizanski soneti, kmalu je sledila zbirka Pred pomladjo, od proznih del omenimo Podobe našega pohoda ter Kurent in smrt. Posnel je 40 dokumentarnih in 5 celovečernih filmov. Leta 1972 se je tako spominjal, kako so ga že kot otroka učili pesmit V skupini priimkov, nastalih iz imen živali, Merku omenja redkost, v Reziji ohranjen priimek Serna. Medtem ko statistiki ugotavljajo, da priimek Serna ni prisoten, ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, so v gorenjski in osrednjeslovenski statistični regiji našteli 24 nosilcev priimka Srna. Na današnji dan leta 1959 je v Rimu umrl sloviti tenorist Mario Lanza. Alfred Arnold Cocozza se je rodil v Philadelphiji leta 1921, ko je umrl znameniti tenorist Enrico Caruso. Že na začetku kariere, ko je bil še študent Glasbene šole v Tangelewoodu, je prevzel mamino ime. Bil je prvi operni pevec, ki je zaslovel s popevkami. S filmi, kot je bil na primer Polnočni poljub, je postal prvi ameriški zvezdnik. Zatem je posnel kar 11 zlatih plošč. Prisluhnimo naslovni skladbi prve, ki jo hranimo tudi v našem arhivu. Be my love in Mario Lanza
V Prilepu je na današnji dan leta 1014 umrl makedonski car Samuel, ko je videl, da je po porazu na Belasici bizantinski cesar Vasilij drugi dal oslepiti 14 tisoč njegovih vojakov. Meje cesarstva mu je uspelo razširiti do Save in Donave ter do Jadranskega in Črnega morja. Na današnji dan leta 1939, ko je kapitulirala Poljska, je Hitler zahodnim državam ponudil mir, če priznajo status quo. Velika Britanija in Francija sta ponudbo zavrnili in tako se je druga svetovna morija bliskovito nadaljevala. Terjala je kar 50 milijonov žrtev. Osvobodilna fronta je oktobra leta 1944 razpisala prve volitve v organe ljudske oblasti: krajevne, okrajne in okrožne narodnoosvobodilne odbore. Na območju današnje koprske občine je bilo na današnji dan pred 60-mi leti prvo zasedanje ljudske skupščine loparskega okraja. Za predsednika so izvolili Viljema Turka Travo iz Svetega Antona. Na današnji dan leta 2004 je umrl novinar in profesor Eros Bičič. V Zagrebu je študiral književnost in romanistiko in se leta 1979 zaposlil na naši radijski postaji, kjer je delal v poročilih italijanskega programa. Spremljal je tudi kulturno življenje in organiziral Srečanja pisateljev ob meji, zatem je bil dopisnik italijanskega dnevnika Corriere della sera. Ob prvem ameriškem napadu na Irak leta 1991 je bil edini evropski novinar, ki je poročal iz bombardiranega Bagdada Goriški priimek Réner sodi v poklicne priimke in po Merkuju ponavlja nemški izraz renner -"sel". Zanimivo, da jih od 258-ih nosilcev, kolikor so jih ob zadnjem popisu prešteli statistiki, kar 43 odstotkov živi v istrsko-kraški statistični regiji in le 22 odstotkov v goriški. Morda temu botruje povojno priseljevanje. Fašisti so priimek poitalijančili v Reni ali v Renieri. V Los Angelesu se je na današnji dan leta 1954 rodil pevec, tekstopisec in vsestranski glasbenik David Kent Hidalgo. Zaslovel je z ansamblom Los Lobos, kasneje je igral tudi v zasedbi Latin Playboys. Njegove pesmi so igrali številni znani rockerji. Prisluhnimo zimzeleni La Bamba
Na današnji dan leta 1954 so v Londonu predstavniki Italije, Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike potrdili razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja: italijanska civilna uprava se je razširila na cono A, od koder so se umaknile angleške in ameriške čete, cona B pa je pripadla Jugoslaviji, oziroma Sloveniji. Jože Koren, urednik tržaškega Primorskega dnevnika, se je tako spominjal razmer v Trstu pred podpisom memoranduma Iz dnevnika Cirila Prestorja, ki se je na začetku prve svetovne vojne boril v enotah avstroogrske vojske na Drini in Kolubari, strnimo pripoved današnjega dne: "V Bosanski Rači smo začeli kopati rove, do dveh metrov globoke, da nas Srbi niso videli. Municija se je dovažala v ogromni množini. " V Dolencih se je na današnji dan leta 1959 rodil pisatelj Feri Lainšček. Že kot študent je pisal najprej poezijo, zatem pa romane in filmske scenarije. Lainščkovi glavni romaneskni liki so ljudje z obrobja, o Romih, svojih sosedih, je napisal še največ in leta 2007 o njih povedal V Bihaču se je na današnji dan leta 1984 rodil nogometaš Zlatko Dedič. Otroštvo je preživel v Podgorju, od koder ga je oče železničar vozil v koprski nogometni klub. 11. novembra 2009 je z golom proti Rusiji popeljal naše nogometaše na svetovno prvenstvo v Južno Afriko. Pred mikrofon ga je takrat povabil Primož Čepar Priimka Velíkac in Velikónja je Merku uvrstil v skupino 'vzdevki, ki so nastali po telesnih značilnostih in hibah', v tem primeru je to velikan. Velikónja je po pogostnosti uvrščen na 550. mesto med slovenskimi priimki. Od 528-ih jih v goriški statistični regiji živi 362. Zanimivo, da so fašisti samo pisno spremenili priimek Velicógna. V Madridu je na današnji dan leta 1564 umrl flamski skladatelj Pierre de Manchicourt. Zaslovel je z mašami, moteti in zborovskimi skladbami. Eni izmed teh, Vidi speciosam, prisluhnimo v izvedbi Capella Sancti Mihaels pod taktirko Erika van Nevela
V Trstu je na današnji dan leta 1884 umrl publicist Gašpar Henrik Martelanc. Najprej je delal kot stavec v tiskarni avstrijskega Lloyda. Janezu Godini Vrdelskemu je leta 1866 pomagal izdajati list Tržaški Ljudomil. Čez tri leta je poskusil s svojim mesečnikom Juri s pušo, ki je postalo glasilo mladoslovencev. O tem podrobneje zgodovinar Milan Pahor Manj je več, ta misel je sicer stara že 105 let, vendar je še zmeraj navdih za številne oblikovalce prostora in uporabnih predmetov. Pripisujejo jo predstavniku "arhitekturnega racionalizma" Miesu van der Roheju z visoke šole za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus, kjer je študiral tudi Avgust Černigoj. Na današnji dan leta 1914 se je končala prva bitka za Arras na zahodni fronti v prvi svetovni vojni. 10. francoska armada, pod poveljstvom Louisa Mud'huya, se je morala po začetnih prodorih in frontalnih napadih na enote 6. nemške armade pod poveljstvom bavarskega princa Rupprechta, ob podpori delov prvih treh nemških armad, umakniti iz Lensa v Arras. Nemške enote so začele prodirati proti Flandriji. V Dardanelah pa so britansko-francoske mornariške enote bombardirale turško mornarico. Priimka Slataper in Zlatoper je Merku uvrstil v skupino priimkov, nastalih iz živalskih imen. Oba sta na Primorskem dobro znana, zanimivo pa je, da sta moravskega izvora. Statistiki so našteli 49 nosilcev priimka Zlatoper, večina, kar 31, jih živi v goriški statistični regiji. Priimek Slataper pa se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet. Fašisti so ju poitalijančili v Del´Oro. V Buenos Airesu je na današnji dan leta 2009 umrla pevka Mercedes Sosa, glas tistih, ki se sami niso mogli oglašati v časih diktature in simbol gibanja za ponovno uveljavitev folklorne glasbe. "La Negra", kakor so jo klicali zaradi njenih gostih črnih las, je bila družbeno angažirana pevka. Odre si je delila z drugimi glasbenimi velikani, prisluhnimo posnetku pesmi čilske pesnice Violete Parra, "Gracias a la vida" s koncerta z Joan Baez
Danes se spominjamo utemeljitelja sodobnega slovenskega vojaškega izrazoslovja. Na današnji dan leta 1829 se je v Solkanu rodil Andrej Komel plemeniti Sočebran. V Gorici je končal učiteljišče, služboval je tudi v vojaškem vzgojevališču v Čedadu, kjer se je odločil za vojaško kariero. V Celovcu je v tamkajšnjem pešpolku začel prevajati vojaške ukaze v slovenščino in izdajati vojaške priročnike. Leta 1897 mu je cesar podelil plemiški naslov. O njem podrobneje Tomo Korošec V Povžanah pri Materiji se je na današnji dan leta 1914 rodil politik Franc Segulin - Boro. Že 15-leten se je pred fašisti umaknil v Maribor, kjer se je pridružil komunistom. Ob nacističnem napadu na Jugoslavijo je postal član Soške legije. Kasneje je v Brkinih in Trstu organiziral partizansko gibanje. Po izdaji ga je gestapo zaprl in odvedel v koncentracijsko taborišče Rižarna, kjer so ga 22. januarja 1945 ubili. V Trebčah se je na današnji dan leta 1914 rodil revolucionar Franc Kralj - Petek. Že mlad se je pridružil borcem za delavske pravice in nacionalno osvoboditev Primorcev. Fašisti so ga leta 1941 zaprli. Po kapitulaciji Italije se je pridružil kraškim partizanom. Po osvoboditvi je v Gorici in Tržiču organiziral enotne sindikate, kasneje pa je v koprskem okraju opravljal vodilne politične funkcije. Ob delu se je izobraževal in delovno pot končal kot direktor kmetijskega kombinata. Žarkovič je patronimični priimek južnoslovanskega imena Žarko, ki pomensko ustreza latinskemu Candidus. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 29, od tega dobro tretjino v osrednjeslovenski statistični regiji, na Goriškem pa živi 8 nosilcev, za katere predvidevamo, da so priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik. V Pragi se je na današnji dan leta 1834 rodil skladatelj, flavtist in pianist Vilem Blodek. Po končanem konservatoriju je postal profesor v galicijski Lubyczi. Že kot študent je komponiral po zgledu profesorja Johanna Friedricha Kittla v novoromantičnem nemškem slogu. Njegovo najpomembnejše delo je komična opera V vodnjaku, sicer pa naj iz obsežnega opusa omenimo zborovske, komorne in simfonične skladbe. Prisluhnimo odlomku Koncerta v d-duru v izvedbi praškega simfoničnega orkestra
V Parizu je na današnji dan leta 1804 umrl inženir Nicolas-Joseph Cugnot. V zgodovino se je vpisal leta 1765 z izdelavo prvega trikolesnega avtomobila na parni pogon, ki naj bi prevažal top. Danes se spominjamo indijske Velike duše, kot so imenovali leta 1869 v Porbandaru rojenega pravnika in politika Mohandása Karamčanda Gandhija. V Londonu je študiral pravo in kot advokat delal v Bombayu. V Južni Afriki je branil pravice tamkajšnjih Indijcev in že leta 1918 prevzel vodstvo indijskega narodnega gibanja. V arhivu hranimo Gandhijevo razmišljanje o oblasti, prisluhnimo odlomku Na današnji dan leta 1847 v Berlinu rojeni Paul von Hindenburg, nemški feldmaršal in politik se je v zgodovino zapisal kot nemški predsednik, ki je leta 1939 poveril mandat za sestavo vlade Adolfu Hitlerju. V prvi svetovni vojni se je kot poveljnik izkazal z zmagami nad rusko vojsko, zato so ga že novembra 1914 imenovali za poveljnika nemških sil na vzhodu in ga povišali v feldmaršala. Kot vodja generalštaba je z mirovnim sporazumom v Versaillesu podpisal nemško kapitulacijo. Na današnji dan leta 1945 se je v Idrijskih Krnicah rodil ekonomist Edvard Svetlik. Po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti se je izpopolnjeval v Loussani in se zatem zaposlil v cerkljanski Eti, kjer je vodil marketing. Pravi podvig je naredil v spodnjeidrijskem obratu Iskre, iz katerega je razvil močno Rotomatiko, ki je z elektromotorji prodrla v svetovni vrh, za kar je leta 1990 prejel Kraigherjevo nagrado O izzivih globalne korporacije Hidria je tedaj povedal Priimek Móčnik Merku uvršča v skupino ledinskih imen. Močnik je bilo torej sprva ime kraja, morda ledine, osamljene hiše ali skupine hiš, v neposredni bližini močvirnatega, vlažnega sveta. V srednjeveškem Trstu se priimek Móčnik pojavi že proti koncu 14. stoletja. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Mocenigo. V Subotici se je na današnji dan leta 1914 rodil duhovnik, skladatelj in muzikolog Albe Vidakovic. Po šolanju v Rimu je deloval v Zagrebu, kjer je ustanovil učiteljišče za cerkvene glasbenike. Iz obširnega opusa sakralnih skladb prisluhnimo Gloriji iz Cecilijanske maše v izvedbi zborov, organistke Hvalimire Bledšnajder in tenorista Želimirja Puškariča
Predjamski grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad Luegg sezidali oglejski patriarhi. Luegerji, kot so jih imenovali, so bili deželnoknežji fevdniki in vitezi Predjamski. O obleganju Erazma Predjamskega leta 1483 podrobneje akademik Saša Vuga, avtor romana o vitezu Erazmu V Cerknem se je na današnji dan leta 1814 rodil matematik in filozof ter vitez Franc Močnik. Po končanem goriškem bogoslovju se je zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomoucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Na današnji dan leta 1914 je 10. francoska armada, pod poveljstvom generala Louisa Maud'huyja, napadla izpostavljene nemške položaje na delu fronte pri Arrasu. Prodor je Francozom uspel, saj so zasedli mesto Douai. To je sprožilo takojšnji protiudar 6. nemške armade pod poveljstvom bavarskega kronskega princa Rupprechta, ob podpori delov prvih treh nemških armad, tako da so se Francozi morali umakniti nazaj v Arras. V Beogradu se je na današnji dan leta 1939 rodil dramatik in gledališki režiser Dušan Jovanovič. Ustanovil je gledališče Glej in režiral v vseh slovenskih, pa tudi evropskih gledališčih, zlasti na malih in eksperimentalnih odrih. Obenem je avtor avantgardnih, grotesknih in angažiranih dram. Lani je kot režiser sodeloval tudi na Primorskem poletnem festivalu v Kopru in o njem povedal V Mokronogu se je na današnji dan leta 1954 rodil maratonski plavalec Martin Strel. Preplaval je največje svetovne reke. Ko se je leta 2011 pripravljal na nov podvig, preplavati ameriško reko Colorado, ga je pred mikrofon povabil Vili Gortan Svetnik Florijan je botroval tudi nastanku patronimičnga priimka Florijančič. Ta je po pogostnosti uvrščen na 613. mesto. Fašisti so priimek Florijančič poitalijančili v Feliani. S skladbo China in your hand se spominjamo na današnji dan leta 1949 proglašene Ljudske republike Kitajske. Še prej pa prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka tedanjega voditelja Mao Ze Donga, ki je na Vratih trga nebeškega miru v Pekingu razglasil rojstvo Ljudske republike Kitajske
Na današnji dan leta 1929 se je začela takoimenovana ekranska doba. Anglež John Baird, ki se mu je leta 1926 posrečil prvi prenos slike po brzojavni liniji, je čez dve leti v okviru po njem imenovane razvojne družbe prvič poslal sliko iz Londona v New York. S televizijo sta se pri nas prva ukvarjala Mario Osana in baron Anton Codelli. Zanimiva so tudi tedaj predlagana imena za nov izum: telekino, aparat za premikajoče se slike, detektor za daljnovidenje, daljnogledanje, daljnozorstvo... pristali smo pri sposojenki, televiziji. V prometni nesreči blizu Borlina pri Karlovcu je na današnji dan leta 1939 preminil univerzitetni profesor elektrotehnike, Miroslav Plohl. Podrobnjej o njem Sandi Sitar V Šentejerneju se je na današnji dan leta 1934 rodil farmacevt in manager Miloš Kovačič. Po maturi v Kranju je v Zagrebu študiral farmacijo in se zaposlil v kranjski lekarni. Po združitvi Leka in Krke v novem podjetju Formis je skrbel za izvoz, po razpadu podjetja je delal v Krki, ki jo je uspešno vodil med letoma 1989 in 2005. V oddaji Intelekta - države srednje in vzhodne Evrope je tako opisal prodor Krke na nekdanje socialistične države Čeprav je ime Jerko različica imena Hieronim, ki je zloženka iz grških besed 'hieros', pomensko svet, božji in 'onoma', ime, ki označuje tistega, ki ima sveto, od Boga posvečeno ime, ga Pavle Merku izvorno pripisuje imenu Bartolomej, ki je bilo v slovenščino sprejeto kot Jernej. Iz prvinske priimkovne oblike so izpeljani številni priimki, ki pa niso udomačeni na Primorskem, kjer so pogosti priimki: Jerko, Jerkič in Jerončič. Fašistične oblasti so Jerkiča preimenovale v Cherchi, Jerončiča v Geroni. V normandijskem pristaniškem mestu Saint-Vaast-la-Hougue je na današnji dan leta 1884 umrl pianist in skladatelj Louis Lacombe. Že kot 10-letni deček je zmagal na klavirskem tekmovanju in kasneje študiral na konservatoriju v Parizu, izpopolnjeval pa se je na Dunaju. Čeprav je pisal tudi opere in simfonije ter kantate, so danes najbolj izvajane njegove klavirske skladbe. Prisluhnimo pianistu Phillipu Searaju in Lacambovi uspavanki
Na današnji dan leta 1904 se je rodil pesnik in poltik Edvard Kocbeck. V Mariboru je prekinil študij bogoslovja in se posvetil romanistiki v Ljubljani, Berlinu, Lyonu in Parizu. Takoj po okupaciji se je kot krščanski socialist pridružil Osvobodilni fronti. Izdajal je list Slovenska revolucija, bil je delegat Avnoja in član prvih zveznih vlad. Leta 1952 je bil ob izidu novelistične zbirke Strah in pogum po prisilnem umiku iz političnega življenja upokojen. Do začetka 60-ih let je bil izločen tudi iz kulturnega življenja. Leta 1964 pa je prejel Prešernovo nagrado za pesniško zbirko Groza. Na zahodni fronti so v bitki ob reki Aisne nemške enote zasedle strateško pomembno vas Saint-Mihiel, kjer so se vkopale in kljubovale francosko-britanskim napadom, s katerimi so si povrnili nadzor nad Flireyjem, Seichepreyjem in Xivrayjem. Antantnim silam je uspelo zasesti obalni del Kameruna z Doualo in tako odrezati preostali del nemške kolonije. Na Opčinah je na današnji dan leta 1999 umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Vinko Beličič. Slavistiko je študiral v Ljubljani, romanistiko pa v Milanu. Med drugo svetovno vojno je bil profesor v Ljubljani in delal v protikomunističnem akademskem klubu Straža. Od leta 1945 je poučeval v Trstu, kjer je izdal veliko leposlovnih knjig, nekaj pa jih je izšlo tudi v Buenos Airesu. Uveljavil se je predvsem kot pesnik Bele krajine in barvitosti Krasa. Leta 1992 je Vinko Beličič za Radio Trst A tako opisal ustvarjalno pot od povesti Molitvi na gori, izdane leta 1943, do leta 1992 izdane esejistične zbirke Leto odmrznitve Značajske posebnosti in razvade so botrovale tudi naslednji skupinici priimkov. Človek divjega značaja je Divják; z narečno izreko se priimek glasi Dóujak, kar so v 19. stoletju zapisali kot Dóljak. Priimek Divják je, z izjemo Primorske, razširjen zlasti v podravski in drugih slovenskih statističnih regijah. Našteli so 638 nosilcev, tako je po pogostnosti uvrščen na 406. mesto. Dóljakov je manj, našteli so 129 nosilcev, od tega 78 v goriški in 6 v istrsko-kraški statistični regiji, torej jih je za dobri dve tretjini na Primorskem. Fašisti so Dóljake preimenovali v Dolliani. V New Yorku se je na današnji dan leta 1924 rodil jazz pianist in skladatelj Earl Rudolph "Bud" Powell. Za klavir ga je že v zgodnjem otroštvu navdušil oče, čeprav je bil fantov vzornik "Art" Tatum. S Charliejem Parkerjem in Dizziejem Gillespiejem je postal vodila osebnost bebopa. Prisluhnimo njegovi skladbi Cleopatra's Dream
Neveljaven email naslov