Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
2105 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
Govorili smo o pogoju PCT v zdravstvu. Za katere obravnave ga pacienti potrebujejo in katere so tiste nujne storitve, pri katerih ga v zdravstvenih zavodih ne bodo preverjali? Ali je bojazen, da bo pogoj PCT omejil dostop do zdravnika, utemeljena? O tem z zastopnico pacientovih pravic Adelo Postružnik in direktorjem mariborskega zdravstvenega doma Jernejem Završnikom voditeljica oddaje Vesna Martinec.
V tokratniRadijski tribuni smo govorili o uveljavitvi pogojev PCT skoraj za vsakogar in povsod. Izvajanje ukrepov prinaša številne omejitve, zmedo in tudi jezo, posledično pa je občutno naraslo tudi zanimanje za cepljenje. Prve izkušnje in težave po uvodnem dnevu strožjih ukrepov so razkrili gostinci, trgovci, zdravstvena stroka in še kdo. Oddajo je pripavil Dejan Rat.
Pred leti so pročelje znane mariborske zgradbe »okrasili« z ogromnim plakatom znane trgovske verige, kar je izzvalo kritike. Se je stanje od takrat izboljšalo ali ulice, sploh v starem mestnem jedru, še vedno kazijo reklamni napisi? Oddajo je pripravil Bratko Zavrnik.
Ob širjenju pogoja PCT na čedalje več dejavnosti se zanimanje za cepljenje proti covidu povečuje. Ker pa spremlja cepljenje tudi veliko dvomov, smo Radijsko tribuno posvetili razlogom ZA in tudi zadržkom – zbrali smo dejstva in ponudili nasvete zdravnic, ki smo ju povabili v studio –, in tako skušali odpraviti čim več dvomov za lažjo odločitev na podlagi verodostojnih informacij. Pripravila Vesna Martinec.
S 1. oktobrom bo vožnja z mestnimi avtobusi v Mariboru in Ljubljani brezplačna za upokojenke in upokojence, starejše od 65 let, invalide in vojne veterane. Oživitev tovrstnega prevoza in zmanjšanje okoljskih obremenitev bo financirala država, v Radijski tribuni pa smo razkrili podrobnosti in pogoje za koriščenje te ugodnosti. Predstavili smo veljavne in načrtovane ukrepe, s katerimi bi javni potniški promet postal hrbtenica prevozov v Sloveniji.
Radijsko tribuno smot posvetili rubriki Maribor, imamo problem. Pogovarjali smo se o odpadkih na prireditvah, kjer se porabi veliko okolju neprijazne embalaže. Kako se tega lotiti, smo povprašali predstavnike mariborske občine in organizacije Ekologi brez meja. Pripravil Bratko Zavrnik.
Ker število okuženih s covidom v Sloveniji strmo narašča in se v bolnišnicah hitro polnijo covidni oddelki, smo v torkovi Radijski tribuni govorili o zdravljenju takih najtežjih primerov v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. Med drugim boste slišali, kako resno je stanje pri čedalje mlajših covidnih bolnikih in kakšen je načrt za vrhunec četrtega vala, ki nas čaka to jesen. Pripravila Vesna Martinec.
Na Slovenski tiskovni agenciji že več kot 240 dni čakajo na plačilo za javno službo. Ob težkem finančnem položaju jih pestijo še odhodi novinarjev. Zapleta se tudi na RTV Slovenija, kjer prihaja do kadrovskih menjav, delo Programskega in Nadzornega sveta pa je ohromljeno. O svoji usodi se sprašujejo tudi na mariborskem Večeru, ki ima novega lastnika. Več o tem v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Dejan Rat.
Radijsko tribuno smo prvič namenili rubriki Maribor, imamo problem. Namenjena je tesnejšemu stiku s poslušalkami in poslušalci. Prva tema je bila spremenjen, plačljiv režim parkiranja pod Pohorjem. Pripravil Bratko Zavrnik.
Tema Radijske tribune na zadnji počitniški dan je novo šolsko leto – še eno, ki ga bo krojila epidemija. Prvi šolski dan bo tokrat v znamenju močne želje in upanja, da bo pouk potekal vse leto v šolskih klopeh, in ne več na daljavo. Kako bo poskrbljeno za varno šolsko okolje, kateri modeli so pripravljeni in kakšna so pričakovanja in želje v novem šolskem letu, je Vesna Martinec vprašala pristojne in učence.
V Mariboru je v teku kar nekaj arhitekturnih natečajev, na podlagi katerih je mogoče pridobiti denar za brv čez Dravo in zdravstveni postaji Tezno in Tabor pa tudi za vrtce in šole. Upajmo, da bodo na ta način oživili tudi nekoliko pozabljene dele mesta. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik.
Mariborski mestni svetniki so v prvem branju potrdili desetletno strategijo razvoja športa. Kljub potrditvi pa je bilo izrečenih tudi veliko kritik in pomislekov. Osvetlili smo jih v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Bratko Zavrnik.
Sanacija ekološke katastrofe v Pivoli je v polnem teku, tri osebe so zaradi nezakonitega odlaganja komunalnega blata v priporu. Novih črnih odlagališč je vse več, kar govori o tem, da je ravnanje z blatom v Sloveniji neurejeno in voda na mlin okoljskemu kriminalu. V Radijski tribuni smo razkrili, kakšni so dosedanji izsledki inšpekcijskih nadzorov, predstavniki občin in Zbornice komunalnega gospodarstva pa so predstavili zahteve za celostno rešitev odlaganja blata iz čistilnih naprav. Pripravil Dejan Rat.
Pred vrati so poletne počitnice, ko bodo mnogi dopust preživeli tudi zunaj Slovenije. Kako potovati v času pandemije, katera potrdila je treba imeti, kako bomo uporabljali evropsko digitalno covidno potrdilo in nasvete za varno in brezskrbno potovanje boste slišali v Radijski tribuni, ki jo je pripravila Vesna Martinec.
Cepilni centri v teh dneh pripravljajo dneve odprtih vrat. Danes se bo mogoče brez naročanja proti covidu cepiti v Lenartu in Mariboru, v slednjem še v petek. Na voljo bosta cepivi AstraZeneca in Jansen, izkušnje iz Slovenske Bistrice pa kažejo, da zanimanje upada. V Radijski tribuni smo izpostavili še, da epidemiologi znova sledijo stikom okuženih. Pripravil Dejan Rat.
S tokratno Evrotribuno smo se ustavili v občini Sveta Trojica, kjer s pomočjo evropskih razpisov ustvarjajo zgodbo uspešnega in privlačnega bivalnega okolja, ki je pripomoglo, da je občina postala izbran kraj bivanja številnim mladim družinam. Ugodna prometna lega, bogato izročilo, kakovostno okolje, urejena infrastruktura in ambiciozno zastavljeni načrti za novo finančno perspektivo razkrivajo prizadevanja, ki so v marsičem lahko primer dobre prakse. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Povpraševanje po digitalnih potrdilih se je zaradi tako imenovanega pogoja PCT in počitniških potovanj, ki so pred vrati, izjemno povečalo. Zato smo v Radijski tribuni podrobneje govorili o tem, kako in kje je mogoče pridobiti bodisi digitalno potrdilo si-genca bodisi smsPASS, kakšen je postopek, kakšne so čakalne dobe in na kaj vse je treba biti pozoren. Pripravila Vesna Martinec.
Odlaganje blata iz čistilnih naprav v naravo je okoljski kriminal in storilce je treba poiskati in kaznovati. Tako pravijo pristojni po tem, ko so neznanci v enega od hudourniških potokov na Pohorju odložili večje količine takega blata. Ob iskanju krivcev pa je nujna tudi čimprejšnja zelo zapletena sanacija, ki naj bi jo plačala država, poiskali pa bodo tudi začasno lokacijo za odlaganje te mešane zemljine in blata. Podrobnosti o časovnici tega čiščenja in posledicah zavržnega dejanja v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Dejan Rat.
V Radijski tribuni o podravskem gospodarstvu: kako so poslovale gospodarske družbe v lanskem, koronskem letu, katere panoge je epidemija najbolj prizadela in katere rastejo? Kaj čaka podravska podjetja letos in kakšno bo okrevanje po koncu pandemije? Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravila Lidija Cokan.
Pred začetkom poletne turistične sezone se je dodatno sprostilo nekaj omejitev pri turističnih nastanitvah, zato se turistični in gostinski delavci po večmesečni zaprtosti končno lahko pripravljajo na prihod gostov, a pričakujejo pri tem tudi izdatno pomoč države. Kakšno je stanje v turizmu v Mariboru in njegovi okolici, kako bodo ponudniki turističnih storitev privabljali goste to poletje in kako ocenjujejo ukrepe, ki jih zanje pripravlja država, smo spregovorili v oddaji, ki jo je vodila Lidija Cokan.
Neveljaven email naslov