Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
2107 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
Radijska tribuna nas tokrat seznanja s stanjem v mariborskih domovih za starejše. Slišali smo, kako je minilo obdobje domala neprodušne zaprtosti teh ustanov in kako se pripravljajo na to, da bodo svojci znova lahko neposredno stopili v stik z najbližjimi. Kakšna so ob tem priporočila odgovornih in zakaj bo potrebne veliko strpnosti in razumevanja, da se ne bi ujeli v katero od neznanih pasti, ki jih v prihodnosti najbrž postavlja koronavirus? Naša gosta sta bila direktorja: Doma Danice Vogrinec in Doma pod gorco, Marko Slavič in Gregor Žigon.
Ob mednarodnem dnevu svobode medijev smo razmišljali o tem, zakaj je profesionalno, etično, kritično in neodvisno delo novinarjev in medijev pomembno za družbo in njene prebivalce. Od česa je odvisna svoboda medijev v danes zaostrenih družbenih in gospodarskih razmerah? O tem podrobneje v Radijski tribuni, ki jo je vodila Brigita Mohorič.
V Radijski tribuni smo govorili o vladnih ukrepih za omilitev težav gospodarstva v koronakrizi. So ukrepi zadostni, gredo zakonske dopolnitve in popravki po mnenju obrtnikov in gospodarstvenikov v pravo smer, kakšna je gospodarska škoda krize in kdo bo lahko med prvimi ponovno zagnal obrt? Oddajo je pripravil Aleks Horvat.
Zdravstveni strokovnjaki in politiki pravijo, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, ponudniki v turizmu se sprašujejo, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihovo delo, turisti pa, kje in kako bodo preživeli dopust. Nekaj mnenj o tem, kako se bo turizem -- za Slovenijo ena najpomembnejših gospodarskih panog -- izvlekel iz te krize, boste slišali v Radijski tribuni, ki jo je pripravila Nataša Kuhar.
Matura letos zagotovo bo, so odločeni pristojni. A izpolnjevanje maturitetnih izpitnih pol, ki že čakajo maturante, ne bo potekalo povsem tako kot prejšnja leta. Katere prilagoditve prinaša letošnja matura in kaj ob tem skrbi ravnatelje in kaj dijake? Pripravila Lidija Cokan.
V času epidemije so slovenske ceste bolj prazne in pretočne kot sicer, žal pa postajajo tudi poligon za prehitre voznike. Ob tem policija poroča o številnih primerih vožnje pod vplivom alkohola, posledično tudi o tragičnih nesrečah. O prometni varnosti, razlogih za objestno in nevarno vožnjo pa tudi o začetku motoristične in kolesarske sezone smo govorili v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Dejan Rat.
Nepremičnine so bile v ospredju tokratne oddaje. Se je gradnja trenutno ustavila ali poteka nemoteno? Se roki končanja zamikajo? Kaj ustavitev gospodarstva pomeni za nepremičninski trg? Bodo cene po krizi višje, nižje ali se ne bodo občutno spremenile? Pripravil Aleks Horvat.
V Radijski tribuni smo se pogovarjali z ustvarjalci na področju kulture. Operni pevci in baletni plesalci morajo, da bodo brez poškodb in treniranih glasilk nekoč ponovno stopili pred občinstvo, ohranjati psihofizično kondicijo, samostojni in samozaposleni kulturni delavci pa se zaradi izpada dela in dohodkov ukvarjajo še z različnimi preživetvenimi strategijami; po ukinitvi zaščitnih ukrepov še ne bo takoj vse »po starem«, ko jim tudi ni bilo vedno z rožicami postlano. Pripravila Irena Kodrič CIzerl.
Epidemija koronavirusne bolezni 19 močno vpliva tudi na Centre za socialno delo po Sloveniji. Delo ostaja, obseg se je zaradi kriznega časa še povečal, zaradi ukrepov prepovedi približevanja pa je delo oteženo. Skrbi jih tudi čas po krizi, ko se bo socialna stiska ljudi skoraj zagotovo še povečala. Kako poteka delo Centrov za socialno delo, je Aleks Horvat preverili v Radijski tribuni.
V Radijski tribuni smo se sogovorniki iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in mariborskega Zdravstvenega doma pogovarjali o aktualnem stanju v teh dveh ustanovah, povezanem s koronavirusom, pa tudi o tem, katere ambulante in preglede bodo ponovno zagnali in kdaj. Zdravstvene ustanove namreč začenjajo v tem tednu nenujne ambulantne specialistične dejavnosti, tudi v Mariboru. Pripravila Nataša Rižnar.
V tokrat Evrotribuni smo gostili poslanko v Evropskem parlamentu Ljudmilo Novak (NSi, ELS). Predstavila je aktualne poglede na dogajanja povezana s pandemijsko krizo in blaženjem njenih posledic. Evropska unija se je po začetni negotovosti, značilni tudi za večino njenih članic zavedla razmer, odreagirala s pomočjo, navodili in se pripravlja tudi na čas gospodarske recesije za katerega vemo, da bo nastopil, ne vemo pa kako globoka bo kriza in kako dolgo bo trajala. Evropska unija je na preizkušnji, a Ljudmila Novak meni, da bo iz nje izšla bogatejša za vrsto spoznanj in močnejša. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Preverili smo, kako so ukrepi, povezani z omejevanjem okužbe s koronavirusum, zarezali na področju kmetijstva in živinoreje doma in čez naše meje. Trenutno so najbolj na udaru rejci pitane govedi in prašičev, saj ne uspejo prodati živih živali. Zelo slabe so tudi napovedi za prodajo mleka, promet na turističnih kmetijah in kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi pa je praktično zastal, na nični točki je tudi prodaja vina. Razkrili smo težave tega sektorja, dosedanje in prihodnje ukrepe pa je pojasnila pristojna ministrica.
Šolanje na daljavo v času koronavirusa je velik zalogaj že za običajne izobraževalne ustanove. Toliko večji izziv pa predstavlja šolanje v zavodih, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami – pa ne samo za tamkajšnje učitelje in svetovalne službe, ampak tudi za starše. V Radijski tribuni se je Nataša Rižnar pogovarjala s predstavniki treh ustanov: Centra za sluh in govor Maribor, osnovne šole Gustava Šiliha Maribor in slovenskobistriške osnovne šole Minke Namestnik Sonje.
Starejši ljudje, ki so že sicer pogosto osamljeni in potisnjeni na rob dogajanja, so v teh dneh, ko so osebni stiki in srečevanja med ljudmi nezaželeni, še bolj ranljivi. Mnogi se soočajo s tesnobo, občutki zapuščenosti in nemoči. O tem, kako lahko z dejanji, večjo pozornostjo in različnimi oblikami pomoči olajšamo življenje starejših v teh dneh, smo govorili s strokovnjaki v Radijski tribuni, ki jo je vodila Brigita Mohorič.
Veliko občank in občanov, ki med epidemijo spadajo v rizične skupine za težji potek bolezni ali pa so zaradi okužbe ali suma nanjo v samoizolaciji, ima te dni težave z oskrbo. Za tiste, ki si ne morejo zagotoviti drugega načina, skrbijo mariborska občina, Civilna zaščita, Rdeči križ in Nadškofijska karitas. Od uvedbe protiepidemijskih ukrepov so s hrano, higienskimi pripomočki in zdravili oskrbeli že več kot 50 ljudi. Kako poteka pomoč in kje lahko zaprosite zanjo ? Oddajo je pripravil Bratko Zavrnik.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo razvoj epidemije pri nas odvisen od preprečevanja širjenja koronavirusa v domovih za starejše. Glavna žarišča so ljutomerski, šmarski in metliški dom. V Radijski tribuni smo preverili, kako težko tak položaj rešujejo v Ljutomeru, pod drobnogled pa smo vzeli tudi stanje v mariborskih domovih za starejše in morebitne scenarije v primeru okužbe. Dejan Rat je gostil podžupana občine Ljutomer Nika Miholiča, direktorja mariborskega Doma pod Gorco Gregorja Žigona in vodjo zdravstvene nege in oskrbe v Domu Danice Vogrinec Tomaža Terana.
Zaradi izrednih razmer nadomešča redno šolsko delo šolanje na daljavo. V Radijski tribuni je Nataša Rižnar s sogovorniki s šolskega ministrstva in mariborskih šol preverila, kako poteka to izobraževanje v praksi, kako so zadovoljni z njim in kakšni so prvi odzivi staršev in učencev.
V Radijski tribuni smo govorili o možnih scenarijih širjenja epidemije v Sloveniji. Nekatere projekcije so dvignile nemalo prahu. Kaj pa o nadaljnjem razvoju dogodkov pravijo matematični izračuni mariborskih raziskovalcev in kako bodo na številke vplivali dodatni ukrepi, ki veljajo od tega tedna? Oddajo je pripravila Vesna Martinec.
Mariborski dispečerski center zdravstva v središču mesta je eden od dveh tovrstnih centrov v Sloveniji. Skoraj dve leti po njegovem odprtju in leto in pol od začetka sprejemanja klicev smo v Radijski tribuni preverili, kako deluje in kakšna je vloga dispečerskega centra v času epidemije.
Ljudje se v teh zahtevnih dneh, ko nekateri delajo od doma in hkrati varujejo otroke, soočajo tudi s povsem novimi nalogami v družini. To pa ob večdnevnem skupnem bivanju in omejeni svobodi gibanja ter skrbi za zdravje najbližjih poraja vse več negotovosti, tudi strahu pred prihodnostjo. Zato smo se o tem, kako se spoprijemati z novimi razmerami v družini in družbi, pogovarjali s strokovnjaki s področja duševnega zdravja - dr. Saško Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in mag. Alenko Sršen Fras, direktorico svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru. Oddajo je vodila Brigita Mohorič.
Neveljaven email naslov