Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobro smo že zakorakali v božični čas, na ulicah lahko slišimo božične pesmi in ljudi, ki želijo drug drugemu vesele praznike in vohamo vonj po prazničnih dobrotah. Tudi Lana Furlan se je sprehodila po središču prestolnice in za današnjo Radiosfero preverila, kakšno božično ozračje vlada na ulicah in kam se naključni mimoidoči najraje odpravijo med prazniki.
235 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Dobro smo že zakorakali v božični čas, na ulicah lahko slišimo božične pesmi in ljudi, ki želijo drug drugemu vesele praznike in vohamo vonj po prazničnih dobrotah. Tudi Lana Furlan se je sprehodila po središču prestolnice in za današnjo Radiosfero preverila, kakšno božično ozračje vlada na ulicah in kam se naključni mimoidoči najraje odpravijo med prazniki.
Tokratno četrtkovo Radiosfero posvečamo Svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Pokukali smo v svet, ki ga kroji inzulinska črpalka in to – za vse življenje, torej v svet redkejše različice sladkorne bolezni, sladkorne bolezni tipa 1. Vanj nas je odpeljal radijski sodelavec Benjamin Jeram, skupaj s svojim sogovornikom Petrom Puciharjem. Eden sprašuje, drugi pripoveduje, oba pa živita s to diagnozo. Priporočamo v posluh!
Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.
Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.
Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?
Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.
V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.
Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla. Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
Bliža se noč čarovnic in rezljanje buč, navada, ki izvira iz stare irske legende o »skopuškem Jacku«. V posmrtnem življenju zaradi svojega pohlepa nenehno nosi s seboj vrečo zlatnikov in gorečo bučo. Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne, to pa se je pozneje preselilo tudi v Slovenijo. Mi pa se bomo zato v današnji Radiosferi odpravili na kmetijo Primžar, kjer pridelujejo vse vrste buč. Radiosfero je pripravila Lana Furlan.
Eva Vrevc Jenko se je kljub končanemu študiju medicine odločila, da bo polno zaposlena na kmetiji moževe družine. Z njenim prihodom so odprli dopolnilno dejavnost predelave mleka, našli tržno nišo ter lansirali domači mocarelo in burato, z njeno pomočjo spretno uporabljajo družbena omrežja pri komuniciranju s kupci. Eva je za mlade kmetice pripravila tudi poseben rokovnik. Je glasna zagovornica enakopravnosti žensk v kmetijstvu, temu posveča tudi poseben profil na Instagramu.
Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam po vsem svetu so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Društva Amnesty International Slovenije.
9. oktober je Svetovni dan pošte. Na ta dan so pred 150 leti, torej leta 1874, v Švici ustanovili Svetovno poštno zvezo. Pa ste se kdaj vprašali, koliko znamk smo recimo izdali od osamosvojitve? Kako sploh pride do izdaje katerekoli znamke in kdo odloči, kaj bo na znamkah – tako rednih kot priložnostnih?
Raziskovalne naloge rojakov iz sosednjih držav pogosto odražajo razmere znotraj slovenske skupnosti.
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
Neveljaven email naslov