Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
235 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Začetki mednarodnega podjetja MESI segajo v leto 2010, ko je skupina ustanoviteljev v okviru diplomske naloge razvila napravo za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. V skoraj 15 letih je podjetje zraslo na več kot 130 zaposlenih, na portfelj svojih izdelkov, s katerimi so prisotni na več kot 50 tujih trgih, pa so dodali še druge diagnostične naprave. O periferni arterijski bolezni (PAB), pomenu preventive in širitvi na tuje trge je spregovoril Jure Zadravec, vodja marketinškega komuniciranja.
Proizvodnja biogoriva je v Evropi in ZDA vse od preloma tisočletja doživela veliko povečanje, saj je bila podprta s strani politike zaradi zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Prva biogoriva so se izkazala za tekmece pri pridelavi hrane, druga pa za uničevalce biotske raznolikosti, predvsem ko gre za plantaže oljnih palm. Na papirju se zdi, da so biogoriva idealna zamenjava za fosilna goriva. Zakaj torej dvom v njihovo uporabnost?
Ilirska Bistrica je mesto z bogato in burno zgodovino. V preteklosti je bilo Trnovo, zdajšnji del Ilirske Bistrice z večinoma kmečkim prebivalstvom, še pomembnejše od Bistrice, kjer so prevladovali meščani. Rivalstvo med Bistričani in Trnovci je doseglo vrhunec leta 1973, ko se niso mogli dogovoriti, ali se bo kraj poimenoval Ilirska Bistrica Trnovo ali obratno. A ko je treba stopiti skupaj denimo na nogometni tekmi proti Postojnčanom, tako Trnovci in Bistričani združijo moči. S krajem živi trnovski samostan, ki slovi po izobraževanju in dobrodelnosti. V mobilni studio Prvega v središču Ilirske Bistrice je voditelj Rok Valenčič povabil zgodovinarko in učiteljico na Osnovni šoli Antona Žnideršiča Nadjo Baša in sestro Marjetko Jeralič iz samostana šolski sester De notre dame.
Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. S kolegi zdaj predvsem zbirajo sredstva za humanitarno odpravo.
Jutri se bo v Ljubljani pričel letošnji Znanstival. Na ulicah, mostovih in trgih prestolnice ter v Hiši eksperimentov bodo do nedelje potekali različni eksperimenti, delavnice, znanstvena predavanja. Na Prvem pa bomo malo preskočili vrsto, saj se je Andreja Gradišar z mikrofonom že to jutro podala v Hišo eksperimentov. Tam sta se ji pridružila koordinator Znanstivala Borut Likar in eden od tujih udeležencev Sven Dragan s Češke.
Tudi letos bo v Radovljici potekalo praznovanje ob obletnici rojstva Ivana Vurnika, enega od pionirjev sodobne slovenske arhitekture. 1. junij, dan rojstva radovljiškega rojaka, je tudi krajevni praznik. V Centru arhitekture Slovenije ob tem pripravljajo enomesečni raznolik program, ki osvetli življenje in delo arhitekta in njegove žene, slikarke Helene Kottler Vurnik.
Pot Radiosfere danes vodi v Indijski ocean, v katerem je dobrih 200 kilometrov od juga Indije Šrilanka. Slovenci razmeroma pogosto zaidemo tja. Morda manjkrat v zadnjem letu, saj so Šrilanko pretresali pomanjkanje surovin in nemiri. Kakšen je hipni položaj, bo pojasnila Šrilančanka Anesta Barnett, ki že leta živi v Mariboru. Popeljala nas bo po otoku in nas naučila nekaj besed v singalščini.
Izsledke raziskave so na začetku maja objavili v najbolj cenjeni medicinski reviji na svetu: The New England Journal of Medicine.
V Radiosferi smo se v okviru celodnevne terenske oddaje ustavili na levem bregu Ravtarskega potoka, ob katerem se nahaja Jakova kovačija. Njeni začetki segajo v 20. leta 20. stoletja, znana je bila predvsem kot orodna kovačija, v njej so izdelovali celo kuhinjske štedilnike. Kovaški mojster Milan Valentinčič je pognal kovaški meh in pokazal veščine vihtenja kovaškega kladiva, lokalni vodnik Društva Baška dediščina Cveto Zgaga pa nam je opisal izjemno stavbno in tehniško dediščino Jakove kovačije in Prangerjevega milna.
Na svetu je le sedem vrst morskih želv. Prav za vse bi lahko rekli, da so ogrožene. Na svetu obstaja več različnih projektov, s katerimi poskušajo pomagati želvji populaciji. Eden takih je v Kostariki, kjer se nahaja rezervat Playa Tortuga. Prostovoljci tam delajo z želvami pa tudi z drugimi živalskimi vrstami. Delajo brezplačno, zagotovljeno imajo nastanitev in prehrano. na ta način državo spoznajo nekoliko drugače kot tipičen popotnik. V oddaji tudi o tem, kaj najbolj ogroža želve. Obiskali pa smo tudi otok z želvami na Sejšelih.
V Radiosferi smo se ozrli v vesolje, v sfere torej, kamor se radijski valovi širijo že 126 let, vse od prvega radijskega sporočila.
V Radiosferi tokrat svet lovimo visoko v gorah. Slovenke in Slovenci smo na račun gora že zdavnaj dosegli svetovno slavo, poznavanje gora pa smo znali tudi izkoristiti. Janez Vajkard Valvasor, Baltazar Hacquet, Antonio Scopoli, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in drugi so le nekateri od znamenitih raziskovalcev naših gora. V Radiosferi tokrat govorimo predvsem o tem, kaj imajo vsi našteti skupnega: gorske vodnike, ki opravljajo enega izmed na naših tleh najstarejših poklicev in se morajo vedno bolj prilagajati spremembam, ki jih prinaša globalno segrevanje.
Bliža se svetovni dan čebel – 20. maj. Nabiranje medu je starodavna praksa. Še bolj pomembne pa so čebele in druge žuželke z vidika opraševanja rastlin. Tako nam ljudem zagotavljajo hrano, prehransko varnost, prispevajo pa tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Če seveda ljudje poskrbimo zanje oz. ne posegamo pretirano v njihovo okolje, kar se sicer dogaja vse pogosteje. In tako čebele izginjajo z nekaterih območij. Predvsem o tem v tokratni Radiosferi.
Avgusta 2021 so Zavrate v občini Radeče postale prva podnebno nevtralna in samozadostna vas v Sloveniji. Leto in pol pozneje preverjamo, ali so se pričakovanja lokalne skupnosti uresničila? Kakšne koristi in prihranke prinaša skupinsko pridobivanje sončne energije? Zakaj se je vas Zavrate povezala z energetsko tržnico SunContract? In še pogled v vesoljska prostranstva. Ali bodo prihodnost električne oskrbe sončne elektrarne v vesolju, ki bodo nato pošiljale energijo na Zemljo?
Med poklici v očeh javnosti so najbolj zaupanja vredni gasilci in reševalci, sledijo medicinske sestre. V tednu, ko zaznamujemo mednarodni dan medicinskih sester, bomo obiskali kolektiv enote Center Zdravstvenega doma Ljubljana. Z nami bodo tri predstavnice tega poklica: glavna medicinska sestra ter medicinski sestri s področja pediatrije in patronažnega varstva. Bi ga lahko opravljale, če ne bi imele čuta za delo z ljudmi? Kako jih v zasebnem življenju zaznamuje poklicna deformacija?
Prva Radiosfera gre na sprehod po Liverpoolu, ki je te dni – tudi zaradi Pesmi Evrovizije – še posebej oblegan. Kakšno je vzdušje v mestu, smo vprašali Slovenko, ki živi tam, Živo Bobek. Skupaj z Angležinjo Julio Oregan sta nas popeljali tudi po nekaj zanimivih točkah mesta, ki ima dve katedrali in najstarejšo kitajsko skupnost v Evropi.
Neveljaven email naslov