Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla.
Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
235 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Iskanje izgubljenih mest starih civilizacij sredi tako rekoč neprehodne džungle se sliši skoraj kot nek romantičen kliše v slogu kakega Indiane Jonesa, vendar v primeru prof. dr. Ivana Šprajca povsem drži. Po 35 letih raziskovanja starih Majev se še vedno podaja na teren, v osrčje mehiškega polotoka Jukatan, do ostankov spet kakega novega, pozabljenega mesta, katerega ostanke je že davno prerastla džungla.
Za svoje delo na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoamerike je letos prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanosti.
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.
Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.
V Radiosferi tokrat o rojaku Ferdinandu Avguštinu Hallerju von Hallersteinu. Bil je priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, rojen v Mengšu. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je pustil velik pečat. S svojim delovanjem je povezal vzhodno in zahodno znanje in predstavlja most med Slovenijo in Kitajsko 18. stoletja. Pozabljen več kot 200 let je pred dnevi dobil spomenik na Grudnovem nabrežju v Ljubljani v obliki astronomskega opazovalnika, ki je v enaki obliki še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu. O enem največjih učenjakov svojega časa se je kolega Peter Močnik pogovarjal s prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
13. februarja zaznamujemo svetovni dan radia, saj je bil na ta dan leta 1946 ustanovljen radio Združenih narodov. Po Unescovih ugotovitvah je radio še zmeraj eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev, v Sloveniji pa doseže več kot 90 % vseh prebivalcev. Kaj je čar radia in zakaj je kot medij nenadomestljiv, v tokratni Radiosferi preverimo pri slovenskih radijskih voditeljih po svetu - Joe Valenčič se nam bo javil iz Clevelanda, iz Argentine pa Mirko Vasle.
Po zaslugi vsestranske slovenske umetnice, lutkarice, pesnice, vitezinje kulture in umetnosti, tankočutne opazovalke sveta, zlasti otroškega, Mateje Bizjak Petit, v ritmu slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, že vrsto let utripa tudi mesto Tinqueux v Franciji, ki je pravzaprav postalo ne samo center ustvarjalnosti za otroke, pač pa lahko rečem tudi srčika slovenske umetnosti v Franciji. Tja je Matejo Bizjak Petit poklicala Mojca Delač.
Izvor kitajskega novega leta, poznanega tudi kot Festival pomladi, je povezan s pošastjo Nian. Ta naj bi na napadla in požrla vaščane, legenda pa pravi, da se je ustrašila rdeče barve. Kitajci zato ob prehodu v novo leto svoje domove okrasijo z rdečo barvo, tradicionalno pa prižigajo tudi bakle in petarde, da bi prestrašili Niana. Te in druge simbole, povezane s kitajskim novim letom, nam še pred vstopom v leto zmaja predstavita Lu Tingyao in mag. Danijela Voljč s Konfucijevega inštituta Ljubljana.
Bliža se 8. februar, zato smo v torkovi Radiosferi z Matejo Železnikar preverili, kako pestro je na področju kulture v teh dneh pri koroških Slovencih. Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato ne preseneča, da so se ponekod praznovanja začela že konec januarja in bodo potekala ves februar. Več o delovanju obeh krovnih kulturnih zvez koroških Slovencev in načrtih pojasnita vodji Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling in Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.
Pred tisočletjem, 4. julija 1054 je na nebu zasvetila nova zvezda, 23 dni je bila vidna tudi podnevi. Danes lahko na posnetkih občudujemo ostanke takratne supernove, ki jim pravimo meglica Rakovica. V središču meglice je pulzar, zgoščen ostanek zvezde, ki je takrat eksplodirala. Pulzarji pa nam pripovedujejo izredno zanimivo zgodbo o manj znanem poglavju iz življenja zvezd. To zgodbo smo začeli odkrivati leta 1967, ko je astrofizičarka Jocelyn Bell Burnell prvikrat zaznala nenavadno utripanje, enakomerno pulziranje v radijskem spektru. Takoj se je pojavilo tudi tisto ne tako redko vprašanje, ki spremljajo nenavadne signale iz vesolja: so to morda kakšni vesoljci? Ampak kmalu se je izkazalo, da je pravzaprav odkrila prvi pulzar, nenavadno utripajočo nevtronsko zvezdo. Danes jih poznamo že okoli 3 000, med njimi 300 gama pulzarjev. Pulzarje nam je predstavila astrofizičarka doc. dr. Gabrijela Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici, ki je sodelovala pri nastanku Fermijevega kataloga gama pulzarjev. Foto: Meglica Rakovica, vir: Hubble, Wikipedia
V zadnjih letih beležimo porast mladih in inovativnih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta in prinašajo sveže ideje na trg. Katere so najbolj nenavadne ali najbolj prodorne? In katere so se razvile povsem po naključju? V podjetniških Radiosferah, ki so z novim letom na sporedu vsako zadnjo sredo v mesecu, bomo prisluhnili zgodbam uspešnih slovenskih podjetnikov in njihovim napakam - da jih ne bomo ponovili tudi sami. V tokratni oddaji nam osnove podjetništva predstavi doc. dr. Blaž Zupan s Katedre za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Največja nevladna organizacija za varstvo narave pri nas je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tudi zimski meseci so primeren čas za različne ukrepe za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. V sredini Radiosferi smo se odpravili ob Tivolski ribnik v Ljubljani, kjer lahko opazujemo nekatere pogostejše vrste vodnih ptic. Katere so bile tudi sicer najštevilčnejše ptice pri nas v preteklem letu? Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Predstavljamo dr. ekon. Matevža Raškovića, ki trenutno živi in poučuje na Novi Zelandiji. Njegovo razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je namreč, da bi morali tudi sociologom najti prostor na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Zelo kritičen je do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in odnosa do okolja. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravila Živa Trček.
Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji po zaslugi kobilarne Lipica večstoletno tradicijo, imamo pa pri nas tudi kar nekaj konjeniških centrov. Odpeljali smo se nad Medvode v Konjeniški center LAVA, kjer je inštruktorica jahanja Katja Močnik podrobneje predstavila svet teh izjemno čutečih živali.
16. januarja v Združenih državah Amerike obeležujejo dan zmajev. Te mitološke pošasti so navduševale številne pisatelje in pisateljice, najdemo jih v različnih mitoloških bajkah in celo v zgodbah iz Svetega pisma. Zmaji seveda igrajo pomembno vlogo tudi v Aziji, zato je Lana Furlan na pogovor povabila Vivian Liao, ki prihaja s Tajvana.
Rosana Kolar je inženirka strojništva in letalska mehaničarka, ki je leta 2022 postala tudi inženirka leta. Z Mojco Delač sta se pogovarjali o njenem delu, tudi v luči nedavnega primera, ki se je zgodil čez lužo, ko je potniškemu letalu med letom odpadel del, a se je zgodba kljub vsemu srečno končala, odprla pa cel kup vprašanj za letalsko industrijo, varnost in vzdrževanje.
Neveljaven email naslov