Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega.
Računa in odgovarja profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar
Radiovedni bodo to pot na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je namreč zanimalo:
"Če bi vse aktivne SARS-CoV-2 viruse v Sloveniji zbrali v eni vreči, kako velika in kako težka bi bila ta vreča?"
Bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Odgovor je "Nič od tega," pravi profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar.
247 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega.
Računa in odgovarja profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar
Radiovedni bodo to pot na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je namreč zanimalo:
"Če bi vse aktivne SARS-CoV-2 viruse v Sloveniji zbrali v eni vreči, kako velika in kako težka bi bila ta vreča?"
Bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Odgovor je "Nič od tega," pravi profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar.
Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.
Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke? Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni!
Neveljaven email naslov