Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Odgovor nam je pomagal poiskati dr. Miha Ravnik, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za trdno snov
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.
247 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Odgovor nam je pomagal poiskati dr. Miha Ravnik, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za trdno snov
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.
Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.
Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki.
Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.
Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.
Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?
Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?
Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.
Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?
Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.
Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?
Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.
Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov