Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja leta na Slovenskem postaja vse bolj prebujeno pravljično oziroma pripovedovalsko izročilo za odrasle. Ob izpovedni globini pravljice, ki jo poznajo vse kulture sveta, ima prav ta literarni žanr moč prodiranja v globino človeške duše, ne glede na starost naslovnice oziroma naslovnika. O zgodovini in strukturi pravljice bo v Literarnem večeru spregovorila ena vidnejših poznavalk pripovedništva na Slovenskem – dr. Dragica Haramija. Ob njej smo k mikrofonu povabili tudi Anjo Štefan, edinstveno pravljičarko, ki ljudske pravljice ne le prireja in ustvarja avtorsko, ampak nagovarja tudi z izjemnim pripovedovanjem, ter pripovedovalki Ano Duša in Špelo Frlic iz vse bolj prepoznavnega Pripovedovalskega varieteja.
709 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Zadnja leta na Slovenskem postaja vse bolj prebujeno pravljično oziroma pripovedovalsko izročilo za odrasle. Ob izpovedni globini pravljice, ki jo poznajo vse kulture sveta, ima prav ta literarni žanr moč prodiranja v globino človeške duše, ne glede na starost naslovnice oziroma naslovnika. O zgodovini in strukturi pravljice bo v Literarnem večeru spregovorila ena vidnejših poznavalk pripovedništva na Slovenskem – dr. Dragica Haramija. Ob njej smo k mikrofonu povabili tudi Anjo Štefan, edinstveno pravljičarko, ki ljudske pravljice ne le prireja in ustvarja avtorsko, ampak nagovarja tudi z izjemnim pripovedovanjem, ter pripovedovalki Ano Duša in Špelo Frlic iz vse bolj prepoznavnega Pripovedovalskega varieteja.
V zadnjem času najbolj odmeven projekt slovenskega projektanta Marjana Pipenbaherja je viadukt Pelješac, ki bo hrvaški polotok povezal s celino. V Pipenbaherjevem projektivnem biroju pa so v zadnjih dveh desetletjih nastali že projekti kot je viadukt Črni kal in drugi viadukti slovenskega avtocestnega križa, most čez Savo Ada, v Beogradu, več železniških mostov in viaduktov v Izraelu, Turčiji, Alžiriji, na Madžarskem in v Črni gori ter krajši mostovi in brvi doma in na tujem. Projektiranje in gradnja mostov je osnovna usmeritev inženirskega biroja Pipenbaher inženirji, med njihovimi deli pa najdemo tudi projektiranje stavb, kot je na primer stolpnica Emonika v Ljubljani, ki je trenutno še v idejni fazi. Petra Tanko, ki je Marjana Pipenbaherja povabila pred mikrofon oddaje Razgledi in razmisleki, ga je povprašala o konkretnih in simbolnih vlogah mostov, pogovarjala pa sta se tudi o mostogradnji, poklicu in poslanstvu gradbenega inženirja, o razvoju stroke in tehnologije ter o materialnih vidikih objektov ki se »z zemlje pnejo v nebo in na drugem koncu spet pripenjajo nanjo«. Vabimo vas k poslušanju! gradnja viadukta Črni kal vir foto: pipenbaher-consulting.com
Občinstvo vedno sodeluje: kupi karto, pride v gledališče, se smeje, ploska; dogajanje na odru, ki mu je priča, nanj vpliva tako čustveno kot tudi kognitivno in fizično, je v knjigi Audience Participation in Theatre/Sodelovanje občinstva v gledališču zapisal Gareth White in dodal, da ob tem v večini primerov velja, da imajo ustvarjalci monopol nad akcijo, gledalci pa si pridržujejo pravico, da so iz te akcije izvzeti – predstavo gledajo, poslušajo, spremljajo. Gareth White pri tem podaja definicijo, da so participatorne prakse tiste prakse, ki temeljijo na sodelovanju gledalca v dogajanju predstave. Še nedavno so jih sprejemali z zadržki, danes pa so te prakse v vzponu, v modi. Hkrati se vse več umetnikov posveča raziskovanju socialnih in političnih tem – lahko bi rekli, da je v vzponu tudi politično gledališče; veliko razprav o političnih vidikih gledaliških predstav in performativnih plateh političnega življenja pa lahko zasledimo tudi na področju teorije. In ne nazadnje, razvoj občinstev – v kontekstu katerega se pogosto pojavljajo tudi participatorne umetniške prakse – je na primer ena prednostnih nalog Ustvarjalne Evrope, nadnacionalnega programa za kulturo. Kako sodelovanje gledalca v predstavi – občinstvo kot enakovreden partner – vpliva na metodologijo ustvarjanja predstave? O katerih konvencijah, vpisanih v format klasične gledališke predstave, se na novo sprašuje? Katere so pasti in priložnosti participatornih umetniških praks in ne nazadnje, kakšni družbeni in umetniških fenomeni se zrcalijo v izjavi, da je 21. stoletje – stoletje občinstva? Naš gost bo dramaturg in teoretik Roberto Fratini Serafide. Avtorica fotografije: Nada Žgank
V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku je na ogled nedavno odprta razstava z naslovom K betonski utopiji – Arhitektura v Jugoslaviji, 1948-1980. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saše Mächtiga in drugih. Razstavo, ki so jo pripravljali kar tri leta, je skupaj s profesorjem univerze Florida Atlantic Vladimirjem Kulićem in pomočnico Anno Kats, zasnoval kurator za arhitekturo in oblikovanje v MoMI Martino Stierli. Vključuje več kot 400 risb, arhitekturnih modelov, fotografij in filmskih kolutov iz različnih arhivov, družinskih zbirk in muzejev. Iz Slovenije je na razstavi predstavljenih več kot 100 del. Ana Rozman je v studio Razgledov in razmislekov povabila dr. Petra Krečiča, poznavalca zgodovine slovenske arhitekture. Razmislek je namenil pomembnosti razstave v New Yorku in o arhitekturi ter oblikovanju, ki sta nastala pred desetletji, vendar sta še vedno del naše sedanjosti.
Eike Schmidt, čigar znanstvena biografija šteje več kot 180 objav, je nemški umetnostni zgodovinar, ki je večji del zadnjih dveh desetletij preživel v Združenih državah Amerike. Bil je kurator Nacionalne umetniške galerije v Washingtonu in v Gettyjevem muzeju v Los Angelesu, nato pa prevzel vodenje Oddelka za kiparstvo, aplikativne umetnosti in tkanine na Umetnostnem inštitutu v Minneapolisu. Leta 2015 so Eikeja Schmidta imenovali za direktorja najbolj obiskanega muzeja v Italiji, če odmislimo Vatikanske muzeje. Gre za Galerijo Uffizi v Firencah, ki s svojimi umetniškimi zbirkami predstavlja eno temeljnih orientacijskih točk umetnostne zgodovine in tudi kulturniškega turizma. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je z njim pogovarjal o vodenju te zahtevne ustanove, kjer so se z njim lotili temeljite prenove razstavnih prostorov. foto: https://uffizi.visitflorence.com/2146-eike-schmidt-selected-as-new-director-of-uffizi-gallery/
Osrednji gost letošnjega Motovunskega filmskega festivala je bil švedski režiser Ruben Östlund. Podelili so mu nagrado maverick, namenjeno avtorjem, ki s svojo osebnostjo, svobodnim duhom in inovativnostjo širijo meje filmskega izraza. Filmi Rubena Östlunda so natančne antropološke študije sodobnega zahodnega življenja, ohromljenega zaradi strahu pred drugim in drugačnim. Poleg tega se v svojih delih ukvarja z različnimi vrstami konformizma: s konformizmom v družbi, v skupinah in ob nasilju. S temami, kot so prepad med družbenimi razredi, imigracija in demokracija, pa postavlja pod vprašaj podobo na videz idealnih skandinavskih družb. Z Rubenom Östlundom se je ob Motovunskem filmskem festivalu srečal Matej Juh. foto: Matej Juh
53. festival Borštnikovo srečanje poteka pod okriljem nedavno imenovanega umetniškega direktorja Aleša Novaka. Na novinarski konferenci festivala – potekala je v začetku julija – so izpostavili, da bo »letošnja edicija ponudila prenovljeno in dopolnjeno festivalsko podobo, utemeljeno na združevanju novih programskih in izvedbenih zamisli ter uveljavljenih pristopov iz prejšnjih let, na katerih je festival desetletja uspešno gradil svojo identiteto.« Na konferenci je bil prvič javno predstavljen tudi letošnji izbor tekmovalnih predstav – izbor podpisuje dramatičarka, teoretičarka in kritičarka Zala Dobovšek. Nekaj dni po novinarski konferenci smo lahko v medijih zasledili novico, da se je Aleš Novak odločil ustaljeno prakso dveletnega mandata zamenjati z enoletnim. Novica je bila nepričakovana, saj Novak ob nastopu mandata enoletnega selektorstva ni omenjal. Presenetila pa ni le širše strokovne javnosti, temveč tudi selektorico, ki je bila po novinarski konferenci neformalno obveščena, da se ji je selektorski mandat končal. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo komentar na menjavo selektorja. Zapisala ga je Saška Rakef.
53. festival Borštnikovo srečanje poteka pod okriljem nedavno imenovanega umetniškega direktorja Aleša Novaka. Na novinarski konferenci festivala – potekala je v začetku julija – so izpostavili, da bo »letošnja edicija ponudila prenovljeno in dopolnjeno festivalsko podobo, utemeljeno na združevanju novih programskih in izvedbenih zamisli ter uveljavljenih pristopov iz prejšnjih let, na katerih je festival desetletja uspešno gradil svojo identiteto.« Na konferenci je bil prvič javno predstavljen tudi letošnji izbor tekmovalnih predstav – izbor podpisuje dramatičarka, teoretičarka in kritičarka Zala Dobovšek. Nekaj dni po novinarski konferenci smo lahko v medijih zasledili novico, da se je Aleš Novak odločil ustaljeno prakso dveletnega mandata zamenjati z enoletnim. Novica je bila nepričakovana, saj Novak ob nastopu mandata enoletnega selektorstva ni omenjal. Presenetila pa ni le širše strokovne javnosti, temveč tudi selektorico, ki je bila po novinarski konferenci neformalno obveščena, da se ji je selektorski mandat končal. V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo komentar na menjavo selektorja. Zapisala ga je Saška Rakef.
V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki se Aleksandra Saška Gruden pogovarja s Harisom Pašovićem, novim umetniškim direktorjem mednarodnega festivala Mittelfest, ki se je odvijal v Čedadu. Priznani filmski in gledališki režiser iz Sarajeva si je za izhodišče festivala zamislil temo Milenjci in tako koncept usmeril k mladim ljudem novega tisočletja. Kako si zamišlja festival v prihodnjih letih, zakaj je izbral prav to temo in kaj prinaša, je povedal v pogovoru in se dotaknil še marsikaterega drugega aktualnega vprašanja.
Prisluhnili bomo predavanju dr. Aleša Gabriča z naslovom RAZVOJ KULTURNEGA POLICENTRIZMA V SLOVENIJI. Posneto je bilo kot del okrogle mize Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v okviru Tedna slovenske drame v Kranju marca letos. Dr. Aleš Gabrič je zgodovinar, ki se je ukvarjal prav z nastankom kulturne infrastrukture v Sloveniji. Svoje predavanje je omejil na čas po drugi svetovni vojni do leta 1958, ko je bila vzpostavljena tako rekoč vsa kulturna infrastruktura, kakršna je še danes. V pregled je vključil vrsto pogojev, ki so botrovali takemu razvoju, političnim in drugim vplivom, zanimivim za širšo kulturno javnost.
Po prvi svetovni vojni so si prizadevali za profesionalizacijo igralstva in drugih gledaliških poklicev, pa tudi za podržavljenje gledališč in tako za trajno državno podporo, danes pa se v Združenju dramskih umetnikov Slovenije bojujejo za ohranitev poklicnih in etičnih standardov vseh poklicev v gledališču. Ob 100. obletnici začetkov te na Slovenskem unikatne stanovske organizacije so tako letos podelili tudi priznanje zlati glas za sinhronizacije risank in prve štipendije Sklada Jerneja Šugmana. S predsednico Združenja, igralko in dramatičarko Sašo Pavček, se je pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji Lojze Drenovec, ki je vodil slovensko sekcijo Združenja srbskih, hrvaških in slovenskih igralcev. Sodi v rod slovenskih igralcev, ki so zidali osnovo sodobni slovenski gledališki umetnosti.
V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Branko Novak iz Glasbene mladine Slovenije. Ob svetovnem dnevu glasbe o njenem pomenu in na sploh umetnosti ne le v vzgojno-izobraževalnih procesih, pač pa tudi ali predvsem njenem pomenu za človeka samega.
V pogovoru z Nevenko Koprivšek, umetniško direktorico zavoda Bunker, predstavljamo neprofitno zasebno ustanovo SESC – vodilno institucijo za financiranje umetnosti v Braziliji. Z Nevenko Koprivšek se je pogovarjala Saška Rakef.
K oblikovanju kulturne krajine spada tudi posodabljanje ali rekonstrukcija tradiciji in kulturni dediščini pripadajočih objektov. To je predmet krajinske arhitekture in delo krajinskih arhitektov. O pristopih k oživljanju tradicije in o tem, kje je v njihovem delu prostor za ustvarjalnost, bo v oddaji Razgledi in razmisleki spregovorila dr.Ana Kučan, krajinska arhitektka, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred mikrofon jo je povabila Petra Tanko. Izpostavili sta tri zelo različne krajinskoarhitekturne projekte, ki jih odlikuje ustvarjalen in sodoben pristop, izhajajoč iz tradicij oblikovanja slovenske krajine, oblikovanja vrtov skozi zgodovino ter spoštljivega odnosa do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vabimo vas k poslušanju! Park Brdo, aksonometrija, arhiv Studio AKKA
V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Špelo Kuhar in Barbaro Viki Šubic iz Centra arhitekture Slovenije. V evropskem letu kulturne dediščine tokrat o vzgojno-izobraževalnih aspektih bivanja, grajenem prostoru in arhitekturi. O pomenu arhitekture v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja in zavedanju sebe v prostoru.
Gost oddaje Razgledi in razmisleki bo francoski pisatelj, esejist in glasbeni kritik Benoît Duteurtre. Piše za različne časopise, kot so Le Figaro, Marianne, Le Monde de la musique, Classica. Objavil je več kot dvajset knjig, veliko ga prevajajo v tuje jezike. Za roman Le Voyage en France je leta 2001 dobil nagrado Medicis, za celotni opus pa prejel nagrado Henri Gal, ki jo podeljuje Francoska akademija. Njegov roman Knjiga za odrasle (Livres pour adultes, 2016) je poslovenil Luka Novak, izšel je pri založbi Totaliteta. Z Benoîtom Duteurtrom se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: Catherine Hélie Editions Gallimard
V Mestni hiši Kranj je do 1. junija na ogled razstava z naslovom Blagoslovljeni in prekleti. Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki. Odstira nekaj poglavij iz zgodovine slovenskega plemstva, pri čemer se osredotoča na usodo zadnjih lastnikov gradu Turn, rodbine Detela. Rodbina oziroma njeni predstavniki – med njimi sta Oto Detela starejši, drugi slovenski deželni glavar za Kranjsko, in njegov sin Oto mlajši, okrajni glavar v Radovljici – so danes, tako kot še številni drugi predstavniki naših plemiških rodbin, domala izbrisani iz slovenskega zgodovinskega spomina. Tina Kozin je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana in doc. dr. Miha Preinfalka. na fotografiji: hodnik gradu Turn
Plečnikovo nagrado za leto 2017 sta prejela Vesna in Matej Vozlič, arhitekturni atelje Vozlič, za projekt Ureditev nabrežij Ljubljanice od Tromostovja do Zoisove ceste, vključno z ureditvijo Novega trga. Gre za celostno, ambiciozno in dosledno ureditev nabrežij in javnih prostorov, posegov, ki so sprožili spremembe v dojemanju obstoječega in odprli novo doživljanje stare Ljubljane: nekdanje aristokratske palače Novega trga in trgovske hiše na Bregu so pridobile predprostor in s tem realizirale svojo zgodovinsko pravico, obenem pa je vzporedno nastal tudi povsem nov javni prostor, ki je v mesto vnesel svežino in pogum praznine. Pogovor z avtorjema, ki ga bo uvedel pogled predsednice žirije za Plečnikova odličja, Lene Krušec, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Vabimo vas k poslušanju! foto: Atelje Vozlič
Osrednja gostja letošnjega Penovega pisateljskega srečanja na Bledu je bila iranska borka za človekove pravice Širin Ebadi, dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2003. Bila je prva ženska predsednica vrhovnega sodišča v Iranu, po iranski revoluciji je odprla odvetniško pisarno in se zavzela za najšibkejše in politične preganjance. Od leta 2009 živi v Londonu, a se izraža izključno v svojem jeziku - farsiju. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar, za uvod pa jo predstavimo kar z odlomkom iz njene knjige Iran se prebuja, ki jo je poslovenila Veselka Šorli Puc.
Gost oddaje je Gerfried Stocker, medijski umetnik in umetniški direktor festivala Ars Electronica v Linzu. V središču pogovora, ki ga je z njim posnel Klemen Markovčič, je odnos človeka do tehnologije in družbene odgovornosti v digitalni dobi 21. stoletja. Sicer pa gre tudi za peto oddajo iz letošnjega tematskega niza kulturno-umetnostne vzgoje na Arsu. Prevode bere Aleksander Golja. Tehnično je oddajo realizirala Mirta Berlan.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden z umetnostnim zgodovinarjem, konservatorjem in kastelologom dr. Ivanom Stoparjem.
Neveljaven email naslov