Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Viktor Jerofejev je eden najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom (1980), Ruske lepotice (1990), Enciklopedije ruske duše (1999), Dobrega Stalina (2004) in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo (2015), če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko civilno odlikovanje viteški red Legije časti.
Z Viktorjem Jerofejevom se je pogovarjal Andrej Stopar.
709 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Viktor Jerofejev je eden najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom (1980), Ruske lepotice (1990), Enciklopedije ruske duše (1999), Dobrega Stalina (2004) in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo (2015), če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko civilno odlikovanje viteški red Legije časti.
Z Viktorjem Jerofejevom se je pogovarjal Andrej Stopar.
Francoski pisatelj Pierre Lemaitre, avtor romana Na svidenje tam zgoraj - zanj je prejel nagrado Goncourt - je bil gost srečanja pisateljev PEN na Bledu. Pred mikrofon ga je povabila Tadeja Krečič. Foto: www.20minutes.fr/culture
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Profesor Umberto Galimberti, italijanski filozof in nekdanji predstojnik oddelka za zgodovino filozofije Beneške univerze, ni samo avtor vrste znanstvenih publikacij, temveč je tudi eden tistih uglednih sodobnih evropskih mislecev, ki svojo kritično misel prizadevno širijo zunaj univerzitetnih kabinetov. Umberto Galimberti o perečih vprašanjih sodobnega sveta razmišlja iskrivo in onkraj ustaljenih okvirjev - o čemer priča tudi pogovor, ki ga je pred kratkim v Kopru z njim posnel Janko Petrovec.
Profesor Umberto Galimberti, italijanski filozof in nekdanji predstojnik oddelka za zgodovino filozofije Beneške univerze, ni samo avtor vrste znanstvenih publikacij, temveč je tudi eden tistih uglednih sodobnih evropskih mislecev, ki svojo kritično misel prizadevno širijo zunaj univerzitetnih kabinetov. Umberto Galimberti o perečih vprašanjih sodobnega sveta razmišlja iskrivo in onkraj ustaljenih okvirjev - o čemer priča tudi pogovor, ki ga je pred kratkim v Kopru z njim posnel Janko Petrovec.
Oddaja je v celoti posvečena Gabrielu Garcíi Márquezu, enemu največjih pisateljev sodobnega časa, ki se je pred kratkim poslovil s tega sveta. V oddaji bomo slišali pisatelja samega, pripravil jo je Andrej Rot
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Z oddajo Razgledi in razmisleki vas vabimo, da prisluhnete pogovoru profesorice in dirigentke Janje Dragan Gombač z latvijskim zborovskim dirigentom Kasparsom Putninšem. Je eden najbolj zanimivih in cenjenih sodobnih zborovskih dirigentov, ki redno sodeluje z najbolj kakovostnimi in renomiranimi zbori ter ansambli. Od leta 1992 je dirigent Latvijskega radijskega zbora, v okviru katerega je leta 1994 iz solistov ustanovil ansambel Komorni pevci Latvijskega radia. Od sezone 2014/15 bo Putninš umetniški vodja in šef dirigent priznanega Estonskega filharmoničnega komornega zbora. Putninš se posveča širokemu repertoarju, od renesanse do romantike, na prvo mesto pa postavlja nova zborovska dela in veliko sodeluje s sodobnimi skladatelji. Za svoje delo je prejel več državnih priznanj; že nekajkrat je obiskal Slovenijo, nazadnje konec januarja letos, ko je gostoval pri Slovenskem komornem zboru in pripravil izjemen koncert.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Do konca aprila je v Jakopičevem razstavišču Parka Tivoli v Ljubljani na ogled skoraj sto fotografij, ki jih je na snemanju mojstrovine Andreja Tarkovskega, filma Nostalgija, posnela angleška fotografinja Deborah Beer, ki je živela med letoma 1950 in 1994. Fotografije v svoji zbirki hrani njen mož, znameniti filmski novinar in reporter Gideon Bachmann. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je z Gideonom Bachmannom posnel Tone Frelih.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Michel Houellebecq je sodobni francoski pisatelj, pesnik, esejist, avtor filmov in velja za eno največjih literarnih zvezd v Franciji. Ljubljano je obiskal kot zapozneli gost festivala Literature sveta, Fabula 2014, nastopil je v dvorani Kina Šiška, naslednji dan pa se je s Tadejo Krečič pogovarjal za poslušalce 3. programa - programa Ars Radia Slovenija.
Na festivalu Literature sveta – Fabula 2014 je bila kot ena izmed osrednjih gostov iz tujine tudi francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval, avtorica knjige Kafka, večni zaročenec. Zakaj Kafka, kaj jo z njim druži, kako se je lotila pisanja izjemno zanimive knjige, kakšen pomen so imele štiri zaročenke za njegovo pisanje – o vsem tem in še marsičem drugem v pogovoru Tadeje Krečič z Jacqueline Raoul Duval.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Vrhunski slovenski književni prevajalec Štefan Vevar, Sovretov nagrajenec za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra, je napisal knjigo z naslovom Vrvohodska umetnost prevajanja. V njej je združil svoja teoretska dognanja in bogate prevajalske izkušnje. Takih knjig na Slovenskem nimamo veliko. Zakaj in kako je nastajala, od kod naslov Vrvohodska umetnost, so, med drugim, vprašanja, na katera odgovarja Štefan Vevar v pogovoru s TAdejo Krečič.
Neveljaven email naslov