Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ciril Mlinar - Cic

12.08.2017


Potapljač z dušo in srcem

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

 

 

 

 

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

 

 

 

 

 

"Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije."

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

 

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: "Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
... pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo ... Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

 

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril - Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

"V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic."

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

 

 

 

 

 

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

 

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

 

Sklep...

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

"Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh."


Razkošje v glavi

912 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Ciril Mlinar - Cic

12.08.2017


Potapljač z dušo in srcem

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

 

 

 

 

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

 

 

 

 

 

"Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije."

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

 

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: "Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
... pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo ... Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

 

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril - Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

"V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic."

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

 

 

 

 

 

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

 

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

 

Sklep...

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

"Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh."


11.07.2020

Kamišibajkarica Jadranka Završnik

Jadranka Završnik je ponosna na delo oziroma že kar na poslanstvo, ki ga opravlja. Veliko energije, predanosti pa tudi ljubezni namreč vlaga v prizadevanja, da bi prebivalci Kranja dodobra spoznali in vzljubili svoje mesto, njegovo zgodovino, njegove skrite ulice in trge ter tudi naravo, ki ga obdaja. Ključ, ki odpira vrata v vse našteto, pa je kultura, ki pod isto streho združuje in povezuje umetnike najrazličnejših smeri. In kamenčke v mozaik teh prizadevanj ves čas prispeva tudi Jadranka Završnik, ki s svojimi kamišibajskimi predstavami in pravljicami, ki jih pripoveduje, nagovarja predvsem otroke. V oddajo Razkošje v glavi je »Jadrnico«, kot so jo poimenovali najmlajši, povabil Dušan Berne.


04.07.2020

Pisateljica in direktorica Zavoda Risa Tatjana Knapp

Njeno življenje oblikujejo zgodbe. Tatjana Knapp je pisateljica, strastna bralka in zagovornica pisanja v tehniki lahkega branja pri nas. Kot direktorica Zavoda Risa se zavzema za pravico ljudi z motnjo v duševnem razvoju, da se jim omogoči dostop do informacij, kulturno-umetniških in drugih vsebin v njim prilagojeni tehniki, saj se ji zdi nedopustno, da ljudi še vedno ločujemo po njihovih domnevnih sposobnostih. Razmišljanje Tatjane Knapp boste slišali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.


27.06.2020

Doc. dr. Tomaž Podobnikar

Drage poslušalke, dragi poslušalci, v tokratni oddaji Razkošje v glavi se nam bo predstavil znanstvenik, raziskovalec in pedagog docent doktor Tomaž Podobnikar, ki se je večji del svoje poklicne kariere ukvarjal predvsem z razvojem geografske informacijske znanosti. Pri tem ga je pot vodila tudi na najodročnejše konce sveta, kot ljubiteljski glasbenik, kolesar in jadralec pa je seznam držav, ki jih je obiskal, še razširil. Na klepet v studio je Tomaža Podobnikarja povabil - Dušan Berne.


20.06.2020

Matej Hohkraut

Matej Hohkraut je informatik, profesor likovnih umetnosti. Kot rodoslovec zagnano deluje že dobrih trinajst let. Ker ga poleg rodoslovja privlačita tudi domoznanstvo in obča zgodovina, so njegova raziskovalna dela multidisciplinarna ter zajemajo gradiva in spoznanja različnih področij delovanja in bivanja naših prednikov. Svojo pot rodoslovca je začel leta 2007, vzrok za to pa je bil projekt, ki sta ga zastavila skupaj s kolegom, takratnim predsednikom Krajevne skupnosti Zidani Most. Ta ga je zaprosil, da bi izdelala spletno stran, na kateri bi predstavljali njun domači kraj. Ko je Matej razmišljal, kako bi to najbolje izpeljal, se je odločil, da je treba v projekt vključiti pestro zgodovino kraja, to pa predstaviti tako, da bo prijazno do ljudi. Ob tem se je srečal z osebnimi zgodbami krajanov in zgodovino svoje družine, saj je večji del njegovih prednikov prav iz Zidanega Mosta in okolice. Matej Hohkraut je od marca lani tudi predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Njegovi najbolj znani deli sta Lipa zelenela je o rodbini Slanšek in Vrelci naše zgodovine o rodbini Hochkraut. Načrtuje tudi trilogijo o svojih prednikih, ima svojo spletno stran in piše blog. Matej Hohkraut je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


06.06.2020

Pavle Učakar

Pavle Učakar se je po študiju na likovni akademiji zaposlil pri založbi Mladinska knjiga, kjer je kot likovni urednik delal štirideset let. V tem času je bdel nad nastajanjem izjemnega opusa slikanic in drugih ilustriranih knjig ter neizbrisno zaznamoval sceno slovenskih ilustratork in ilustratorjev.


30.05.2020

dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani

O ravnatelju Centra Janeza Levca v Ljubljani dr. Mateju Rovšku bi lahko rekli, da premika meje, odpira vrata v drugačnost in družbi nastavlja ogledalo. V življenju ga vodi želja po pravičnem odnosu do vseh depriviligiranih družbenih skupin, pravičnejši šoli in odprti družbi. Je predavatelj in avtor številnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v duševnem razvoju. O njegovem življenju, poslanstvu – prizadevanju za izboljšanje položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju in oblikovanju inkluzivne šole ter o sami ideji mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki se je začel te dni – letos se je preselil na spletni oder in tako postal edini virtualni inkluzivni festival pri nas doslej – se je z dr. Matejem Rovškom v oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.


23.05.2020

dr. Dan Podjed

Dr. Dan Podjed zase pravi, da je profesionalni voajer. Opazovanje, ugotavljanje in razumevanje človeka je osnova njegovega poklica – je namreč etnolog in kulturni antropolog, ki ga na njegovi raziskovalni in akademski poti zanima predvsem sodobni čas. Ta z modernimi tehnologijami in izjemnimi dogodki, kot je na primer koronavirus, vplivajo na človeka, spreminjajo njegove navade in njegov odnos do zasebnosti, svobode, nadzora in do drugih ljudi. Zakaj je torej koronačas zanimiv za antropologe, bomo izvedeli od doc. dr. Dana Podjeda, ki je zaposlen za ZRC Sazu, sodeluje pa tudi z ljubljansko Filozofsko fakulteto in Inovacijsko razvojnim inštitutom Univerze v Ljubljani. Je tudi eden od pobudnikov in članov globalne mreže Zakaj svet potrebuje antropologe.


14.03.2020

Manja Lilek

V turizmu so uspešni predvsem tisti, ki v ospredje postavljajo svoje lastne izkušnje, življenjsko energijo in odprtost. Vse to ima v obilju Manja Lilek, ki razvija svojo poslovno zgodbo v okviru agencije Židana marela. Glavno vodilo v njenem življenju je bila želja, ali bolje rečeno nasvet njene babice, da naj se nauči špansko. Zdaj Manja govori pet jezikov in se ukvarja s turizmom na povsem oseben način. Manja Lilek se je rodila v Mariboru, nato pa je živela v Radencih. Zase pravi, da je »izvožena Prekmurka«. Tako starši po očetovi kot po mamini strani so namreč živeli v Prekmurju in zato je tudi Manja ob vseh koncih tedna in vse proste dni preživela pri enih ali drugih. Sicer pa je Manja profesorica španščine in filozofije, kar je tudi njen uradni poklic, vendar pa je v življenju izbrala drugačno pot. To pa so zaznamovala številna potovanj po svetu. Tako je v zadnjih 20 letih prepotovala več kot 70 držav. Turizem in potovanja so bila od nekdaj njen hobi, ob pomoči katerega se je učila, se veselila in nenazadnje se je to nadaljevalo v poklic ali pa delo, ki ga opravlja sedaj. To pa je rodoslovni turizem. Tega pa bomo skupaj z Manjo Lilek spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.


07.03.2020

Marko Brdnik

Marko Brdnik je harmonikar, skladatelj in plezalec, ki išče prvenstvene smeri ne le v plezanju, temveč tudi v glasbi. Spoznajte ga v glasni in besedi v oddaji Razkošje v glavi.


29.02.2020

Rafael Cajhen

Gost tokratne oddaje Razkošje v glavi je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko dr. Rafael Cajhen, nestor slovenske regulacijske tehnike in živa legenda letalskega modeliranja pri nas. Pri svojih 86 letih je še vedno izjemno dejaven. Potem ko je v več desetletjih pedagoškega in raziskovalnega dela vzgojil na tisoče strokovnjakov elektrotehnike in se posvečal hobijem, kot so letalsko modelarstvo, lov, video in fotografija, zdaj o vsem tem piše knjige in še vedno dejavno spremlja svoje strokovno področje. Obiskali smo ga na njegovem domu v Ljubljani, kjer hrani več kot 60 letečih letalskih modelov in vrsto unikatnih izumov s področja elektrotehnike.


22.02.2020

Bojan Cvetrežnik

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


15.02.2020

Ajda Smrekar

Igralka Ajda Smrekar, ki jo lahko gledamo v nadaljevanki V imenu ljudstva, resno pa nastopa tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem ,kjer se je zaposlila leta 2013, ima pri svojih 35 letih za seboj bogato in uspešno kariero. Končala je dve fakulteti, ima magisterij, je izobraženka in intelektualka, a hkrati prežeta tudi s poetičnostjo in milino dolenjske duše, predvsem pa izžareva energijo, s katero je in bo določala svojo lastno prihodnost. Vabljeni, da prisluhnete tej izjemni ženski, pri kateri ni nič običajno, pa vendar je vse narejeno s tolikšno ljubeznijo in redom, da zna svojo posebnost skriti v vsakdanjosti. Avtor oddaje je Marjan Rogelj.


08.02.2020

Ddr. Damir Globočnik

Ob današnjem kulturnem prazniku je pozornost usmerjena v našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so ga od nekdaj preučevali številni raziskovalci iz različnih področij, od literature do umetnostne zgodovine. Eden takšnih je tudi naš današnji gost. Damir Globočnik je dvojni doktor, doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine. Dela in živi v Radovljici. Po končani gimnaziji v Kranju se je vpisal na samostojni študij umetnostne zgodovine, ki ga je končal leta 1989. Dve leti pozneje se je zaposlil kot kustos za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost v muzeju v Kranju. Med pripravništvom je bil njegov mentor umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin, ki ga je usmerjal z napotki in svojim lastnim zgledom. Nato se je Damir Globočnik vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je končal leta 1997, naslov njegove magistrske naloge je : »Slovenska karikatura 1869–1941, Pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2005 je nato končal tudi doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani – naslov doktorske disertacije: »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«. Damir Globočnik je nato leta 2012 končal še doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovine filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika - pomožna zgodovinska vira. In Damir Globočnik je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


01.02.2020

Prof. dr. Matej Sova

Doktor Matej Sova, izredni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, ima, če naj uporabimo prispodobo, »na plezalni steni svojega življenja« dva »oprimka«: na eni strani raziskovalno in pedagoško delo na fakulteti, na drugi strani pa športno plezanje, pri katerem se lahko med drugim pohvali z naslovom evropskega mladinskega prvaka in državnega prvaka v članski konkurenci. In če k temu prištejemo še »čvrsto oporo za obe nogi« v njegovi družini, lahko razumemo, kako mu je pred kratkim, pri »okroglih« štiridesetih, spet uspelo premagati ekstremno plezalno smer v steni z oceno 8 c. Z Matejem Sovo se je pogovarjal Dušan Berne.


25.01.2020

mag. Irena Furlan

Irena Furlan je svoje življenje posvetila vzpostavljanju stika med ljudmi in živalmi, ki ga po njenih besedah nikakor ne more biti brez neposredne čutne izkušnje. Že trideset let vodi pedagoške programe v Živalskem vrtu Ljubljana, mnogi pa jo poznajo tudi s televizijskih ekranov.


18.01.2020

Slavko Pregl

Slavko Pregl je predsedoval tako Društvu slovenskih pisateljev kakor Društvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedniškem, je bil spiritus movens Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen pri Mladinski knjigi, potem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In, seveda, z Odpravo zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah in s številnimi drugimi knjigami je očaral rodove mladih, no, s hudomušnim, satirično prišpičenim pisanjem o naši družbeni in politični stvarnosti pa je ves čas razveseljeval tudi starejše bralke in bralce. Za svoje raznovrstno delo je Pregl, ne nazadnje, prejel večernico in desetnico pa Levstikovo, Župančičevo in Schwentnerjevo nagrado; predsednik republike mu je podelil tudi red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. A razgibanega življenja slej ko prej le ni mogoče zadovoljivo strniti v takemle stvarnem in nekoliko suhoparnem povzetku. Tega se menda zaveda tudi Pregl sam, saj je svojo življenjsko pot popisal v avtobiografski knjigi Srajca srečnega človeka, ki je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina, nekaj svojih pogledov, stališč, prigod in anekdot pa je delil z nami tudi v tokratnem Razkošju v glavi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


18.01.2020

Slavko Pregl

Slavko Pregl je predsedoval tako Društvu slovenskih pisateljev kakor Društvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedniškem, je bil spiritus movens Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen v Mladinski knjigi, zatem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In, seveda. z Odpravo zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah in s številnimi drugimi knjigami je očaral generacije mladih, no, s hudomušnim, satirično prišpičenim pisanjem o naši družbeni in politični stvarnosti pa je vseskozi razveseljeval tudi starejše bralke in bralce. Za svoje raznoliko delo je Pregl, ne nazadnje, prejel Večernico in Desetnico pa Levstikovo, Župančičevo in Schwentnerjevo nagrado; predsednik republike mu je podelil tudi Red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. A razgibanega življenja slej ko prej le ni mogoče zadovoljivo strniti v takemle, stvarnem in nekoliko suhoparnem povzetku. Tega se menda zaveda tudi Pregl sam, ki je svojo življenjsko pot popisal v avtobiografski knjigi Srajca srečnega človeka, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, nekaj svojih pogledov, stališč, prigod in anekdot pa je delil z nami tudi v tokratnem Razkošju v glavi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: BoBo (MMC RTVSLO)


11.01.2020

Marika Mihelčič

V leseni hiši, ki jo je po osvoboditvi v Zrečah zgradil oče, si je s tremi brati delila mizo za pisanje domačih nalog. V fantovski družbi je bilo tudi igranje s punčkami potisnjeno v kot, pač pa se je toliko več plezalo po drevesih in streljalo z lesenimi puškami. In ko se je Marika naučila brati, izposojene knjige iz šolske knjižnice pa so se »skrivale« tudi pod njeno posteljo, se ji je »vloga sestrice« obrestovala predvsem pri branju pravljic. »V mojih gimnazijskih letih se je ,vedelo', da bom šla študirat medicino, dokler ni naše celjske gimnazije obiskal znan defektolog, ki je vsaj mojo študijsko barko usmeril v vode specialne pedagogike,« se spominja Marika Mihelčič. Z diplomo zagrebške fakultete v žepu se je zaposlila na ljubljanskem Zavodu za gluhe in naglušne in tam z zvrhano mero potrpežljivosti in človeške topline vedno znova čakala na to, da se iz grl in ust gluhih malčic in malčkov zasliši prvi neartikuliran krik, ki se praviloma »rodi« iz razigranega otroškega smeha … Oddajo je pripravil Dušan Berne.


04.01.2020

Bernarda Škrabar

Tokrat boste lahko prisluhnili izjemno zanimivi, izobraženi in privlačni ženski, ki se ne le ukvarja z redkim poklicem v slovenskem prostoru, pač pa ima tudi svojo agencijo. Gre za Bernardo Škrabar, detektivko, ki pripravlja doktorat in je tudi v skupini, ki dopolnjuje zakon o detektivski dejavnosti pri nas. Ne dela le v državi, ampak se povezuje tudi s primeri iz mednarodnega okolja. Čeprav je najprej mislila, da bo veterinarka, pozneje se je odločala za policistko, je poklic začela kot medicinska sestra in ima uspešno kariero zdaj kot detektivka. O svoji strokovni in deloma zasebni plati življenja bo govorila v oddaji Razkošje v glavi.


28.12.2019

Tone Hočevar

Tone Hočevar se je v naš kolektivni spomin nemara najjasneje zapisal v času osamosvojitvene vojne, ko je v najbolj napetih trenutkih v televizijski studio prihitel vodit poročila oblečen skrajno neformalno – nepozabno se je pred kamero pojavil kar v trenirki. A njegova novinarska pot je bila tako bogata, pisana in raznolika, da je nikakor ni mogoče zvesti le na deset, pa čeprav za Slovenijo absolutno prelomnih dni. Desetletja je delal za različne medijske hiše, za RTV, Tanjug, Republiko in Delo. V sedemdesetih je bil zunanjepolitični dopisnik iz Latinske Amerike s sedežem v Mehiki. V osemdesetih je bil stalni poročevalec s Kube. Po osamosvojitvi je za dolgih 16 let odšel za korespondenta v Rim. Vmes je bil v Afriki, obiskal je prostranstva razpadajoče sovjetske države, snemal je dokumentarce ter pisal duhovite in lucidne komentarje. Vseskozi smo imeli občutek, da je strahovito dobro obveščen, da ve, o čem govori, in da zna ločevati zrnje od plev. Nič čudnega pravzaprav, ko pa je Hočevar ob svojem delu spoznal, tako se vsaj zdi, malodane vse, ki na tem svetu kaj štejejo – od kolumbijskega nobelovca, Gabriela Garcie Marqueza, do večkratnega italijanskega premierja Giulia Andreottija. Družil se je z visokimi cerkvenimi prelati in komunističnimi veljaki, z gverilci je blodil po džunglah Srednje Amerike in pil koktejle s starim ribičem, ki je Hemigwayu služil kot vzor pri oblikovanju glavnega lika v znameniti noveli Starec in morje. Vse to in še marsikaj drugega je zdaj popisal v knjigi Skušnjave, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Sodobnost. Ob tej priložnosti smo ga pred mikrofon Razkošja v glavi, zadnjega v letu 2019, povabili tudi mi …Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


Stran 12 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov