Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Mirjana Ule: “Najbolj uporabna je dobra teorija.”

15.09.2018


Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo

Od tega leta je v pokoju, to pa ne pomeni, da ne predava, ne komentira aktualnih dogajanj v družbi ali ne sledi svojim področjem. In teh je kar nekaj, vsi pa so povezani z odnosom med posameznikom in družbo. Socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule je začelo to področje zanimati že v najstniških letih, za to pa so “krive” predvsem knjige. Pri 10 letih ji je na primer v roke prišla knjiga Mati Maksima Gorkega.

“Zdi se mi, da je bila ta knjiga zelo pomembna za mojo socialno usmerjenost. Takrat sem začutila socialno krivičnost in spolno diferenciacijo. Naslednja zelo formativna knjiga zame je bila Zločin in kazen od Dostojevskega, ki sem jo brala pri 14 letih. Takrat sem nenadoma ugotovila, da hočem to globlje spoznavati, in prišla je odločitev za psihologijo, ki me je obsedla in držala vseskozi. Vsi so bili začudeni nad mojo odločitvijo, niso ji sicer oporekali, ampak zdela se jim je nenavadna. Bila pa je spodbujena z literaturo, tako da sem bila sprva nad študijem psihologije kar malce razočarana. Zdelo se mi je, da bomo šli globlje v določene plasti duševnosti, psihologija v tistem času pa je bila malce pozitivistična in eksperimentalno usmerjena. (…) Zato sem študij kombinirala s predavanji iz filozofskih predmetov, sociologijo, pedagogiko, šla sem tudi na predavanja iz svetovne književnosti.”

Dr. Mirjana Ule je bila torej študentka psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti, svojo akademsko kariero pa je zgradila na Fakulteti za družbene vede. Tam je na noge postavila predmet socialna psihologija, nato pa odpirala številna druga znanstvena in raziskovalna področja psihologije in sociologije, zaradi česar na fakulteti najbrž ni bilo študenta, ki bi lahko »ušel« njenim predavanjem in izpitom. Čeprav sledi vsem spremembam, trendom in odnosom v družbi; čeprav jih razume, postavlja v zgodovinski, politični in družbeni kontekst; čeprav vedno vidi tudi napredek in pridobitve posamezne dobe, se vseeno zdi, da nekoliko z nostalgijo gleda na čase, ko je bila sama študentka, ali pa na prvi del svoje akademske kariere – ne gre za nostalgijo za izgubljeno mladostjo, temveč za to, da na svojem področju pogreša akademsko debato, samoiniciativnost študentov, upornost mlajših generacij in tudi predbolonjski sistem študija. Včasih so bila predavanja polna debate, študenti so sledili izidom novih knjig, brali zanimive intervjuje, postavljali vprašanja, celo sooblikovali predavanja. V tem tisočletju pa so “študenti postali pridni”, diskusije so zamrle, pogovori o člankih iz revij ali časopisov nemogoče, saj jih študenti niso brali, pogovori med predavateljem in študenti pa so se vrteli okoli tega, kaj je treba znati na izpitu. Spremenila se je tudi univerza. Dr. Mirjana Ule je prepričana, da ji bolonjska reforma ni prinesla nič dobrega. Sama namreč še vedno trdi, da “je najbolj uporabna dobra teorija”, to načelo pa danes na fakultetah ne pride toliko do izraza.

Dr. Mirjana Ule, ki se je vedno s strastjo lotila vsake nove naloge, odpirala nova področja psihologije in sociologije, brez težav usklajevala akademsko kariero in družinsko življenje, priznava, da ji je bilo pri njenem delu najtežje čuvanje študentov med izpiti. Večkrat je pogledala stran, saj se še vedno spominja solidarnosti v svojem gimnazijskem razredu. Ker je bila dobra v matematiki, je rešila vse naloge skupine A, nato še skupine B in jih dala po razredu. Čut za solidarnost, pa tudi delavnost in strpnost so bile družinske vrednote, ki sta jih mati in oče, tudi zaradi hudih vojnih izkušenj, privzgojila svojih trem otrokom.

Z nami je socialna psihologinja delila tudi svoje razumevanje visokega šolstva in mladine, spregovorila je več o položaju žensk v znanosti, svoji akademski karieri in družinskem okolju, v katerem je odraščala.


Razkošje v glavi

912 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Dr. Mirjana Ule: “Najbolj uporabna je dobra teorija.”

15.09.2018


Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo

Od tega leta je v pokoju, to pa ne pomeni, da ne predava, ne komentira aktualnih dogajanj v družbi ali ne sledi svojim področjem. In teh je kar nekaj, vsi pa so povezani z odnosom med posameznikom in družbo. Socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule je začelo to področje zanimati že v najstniških letih, za to pa so “krive” predvsem knjige. Pri 10 letih ji je na primer v roke prišla knjiga Mati Maksima Gorkega.

“Zdi se mi, da je bila ta knjiga zelo pomembna za mojo socialno usmerjenost. Takrat sem začutila socialno krivičnost in spolno diferenciacijo. Naslednja zelo formativna knjiga zame je bila Zločin in kazen od Dostojevskega, ki sem jo brala pri 14 letih. Takrat sem nenadoma ugotovila, da hočem to globlje spoznavati, in prišla je odločitev za psihologijo, ki me je obsedla in držala vseskozi. Vsi so bili začudeni nad mojo odločitvijo, niso ji sicer oporekali, ampak zdela se jim je nenavadna. Bila pa je spodbujena z literaturo, tako da sem bila sprva nad študijem psihologije kar malce razočarana. Zdelo se mi je, da bomo šli globlje v določene plasti duševnosti, psihologija v tistem času pa je bila malce pozitivistična in eksperimentalno usmerjena. (…) Zato sem študij kombinirala s predavanji iz filozofskih predmetov, sociologijo, pedagogiko, šla sem tudi na predavanja iz svetovne književnosti.”

Dr. Mirjana Ule je bila torej študentka psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti, svojo akademsko kariero pa je zgradila na Fakulteti za družbene vede. Tam je na noge postavila predmet socialna psihologija, nato pa odpirala številna druga znanstvena in raziskovalna področja psihologije in sociologije, zaradi česar na fakulteti najbrž ni bilo študenta, ki bi lahko »ušel« njenim predavanjem in izpitom. Čeprav sledi vsem spremembam, trendom in odnosom v družbi; čeprav jih razume, postavlja v zgodovinski, politični in družbeni kontekst; čeprav vedno vidi tudi napredek in pridobitve posamezne dobe, se vseeno zdi, da nekoliko z nostalgijo gleda na čase, ko je bila sama študentka, ali pa na prvi del svoje akademske kariere – ne gre za nostalgijo za izgubljeno mladostjo, temveč za to, da na svojem področju pogreša akademsko debato, samoiniciativnost študentov, upornost mlajših generacij in tudi predbolonjski sistem študija. Včasih so bila predavanja polna debate, študenti so sledili izidom novih knjig, brali zanimive intervjuje, postavljali vprašanja, celo sooblikovali predavanja. V tem tisočletju pa so “študenti postali pridni”, diskusije so zamrle, pogovori o člankih iz revij ali časopisov nemogoče, saj jih študenti niso brali, pogovori med predavateljem in študenti pa so se vrteli okoli tega, kaj je treba znati na izpitu. Spremenila se je tudi univerza. Dr. Mirjana Ule je prepričana, da ji bolonjska reforma ni prinesla nič dobrega. Sama namreč še vedno trdi, da “je najbolj uporabna dobra teorija”, to načelo pa danes na fakultetah ne pride toliko do izraza.

Dr. Mirjana Ule, ki se je vedno s strastjo lotila vsake nove naloge, odpirala nova področja psihologije in sociologije, brez težav usklajevala akademsko kariero in družinsko življenje, priznava, da ji je bilo pri njenem delu najtežje čuvanje študentov med izpiti. Večkrat je pogledala stran, saj se še vedno spominja solidarnosti v svojem gimnazijskem razredu. Ker je bila dobra v matematiki, je rešila vse naloge skupine A, nato še skupine B in jih dala po razredu. Čut za solidarnost, pa tudi delavnost in strpnost so bile družinske vrednote, ki sta jih mati in oče, tudi zaradi hudih vojnih izkušenj, privzgojila svojih trem otrokom.

Z nami je socialna psihologinja delila tudi svoje razumevanje visokega šolstva in mladine, spregovorila je več o položaju žensk v znanosti, svoji akademski karieri in družinskem okolju, v katerem je odraščala.


16.03.2019

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


09.03.2019

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


02.03.2019

Špela Rozin

Špela Rozin je bila šestdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najuspešnejše slovenska filmska igralka na tujem, za mnoge tudi ena najlepših. Snemala je večinoma v Italiji, delala pa tudi na Poljskem, v Avstriji in Združenih državah Amerike. Poleg tega je številne filme posnela tudi v nekdanji Jugoslaviji.


23.02.2019

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


16.02.2019

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


09.02.2019

Tibor Mihelič Syed

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


02.02.2019

Dr. Andreja Rihter

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


26.01.2019

Slavica Remškar

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


19.01.2019

Domen Slana

Rodil se je v družini akademske slikarke in akademskega slikarja, kar je, bolj ali manj pričakovano, zaznamovalo njegovo poklicno, umetniško in tudi življenjsko pot. Poleg tega je njegova mama, Dora Plestenjak, že ves čas dobrohotna ocenjevalka Domnove ustvarjalnosti, oba pa se, če je to le mogoče, pomešata med občinstvo vsaj pri najodmevnejših koncertih Domnovega polbrata, Jana Plestenjaka. Sicer pa slikar, kipar in oblikovalec Domen Slana poudarja, da mora vizualna umetnost »ljudem govoriti sama zase, brez dodatkov nekih kritičnih besedil, ki jih nihče ne razume. Tudi z glasbo je podobno. Poslušaš in te pritegne ali pač ne.«


12.01.2019

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


05.01.2019

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


29.12.2018

David Razboršek

Direktor zavoda Vozim David Razboršek je prepričan, da je treba sprejeti odgovornost za svoja dejanja, ker potem laže gradiš naprej in uresničuješ svoje želje. In danes so njegove želje in dejavnosti, ki jih opravlja, povezane z večjo prometno varnostjo. Je član sveta Agencije za varnost prometa, ambasador, ki se s svojo ekipo trudi doseči pozitivne spremembe v prometu tudi z akcijami, ki so dobro prepoznane v javnosti: Še vedno vozim, vendar ne hodim, Zavrtimo Slovenijo in Heroji furajo v pižamah. Zanj invalidnost ni ovira, saj je še vedno aktiven športnik – ukvarja se z ročnim kolesarjenjem in plavanjem ter je ustanovitveni član ekipe slovenskih parakolesarjev. O njegovem delu, vizijah in invalidnosti se je z Davidom Razborškom v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.


22.12.2018

Karl Drago Seme

Karl Drago Seme je upokojeni gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1990 do upokojitve leta 2000 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje kot poslovodja in vodja izobraževanja strojnih mehanikov. Štiri leta je bil vodja vodičev v Muzeju premogovništva. Bil je tudi jamski reševalec in član predavateljskega aktiva Delavske univerze Velenje. Od 1964 je član Gledališke skupine Velenje in gledališki igralec, recitator, scenarist, režiser ter povezovalec. Njegovo življenje je polno zgodb ljudi vseh starosti, ki jih povezuje ena sama misel: verjeti v dobro. Njegova življenjska vloga pa ga predstavlja z vidika, ki ga najbolje razumejo otroci. Karl Drago Seme je že 54 let Dedek Mraz. V prazničnem decembru ga je v enem izmed redkih trenutkov, ko ne deli nečesa še bolj pomembnega od daril, obiskal Jure K. Čokl.


15.12.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


08.12.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


01.12.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.11.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.11.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.11.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


03.11.2018

Tea Jarc

O sebi in svojem delu bo govorila mlada, energična in v nujnost bolj pravičnega sveta zavarovana mladinska sindikalna aktivistka Tea Jarc. Je zaprisežena tabornica, trenerka neformalnega izobraževanja, nekdanja vodja Mladinskega sveta Slovenije, danes pa pomemben člen sindikata Mladih Plus. Vse svoje življenje posveča drugim, v minulih nekaj letih pa posebej reševanju problemov in težav mlade generacije, zlasti pa snovanju politike, ki naj bi tej generaciji zagotovila večjo vlogo in samostojnost v družbi, predvsem pa bolj optimistično prihodnost.


Stran 15 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov