Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Tudi govorice oz. oralna zgodovina so pomemben vir za zgodovinarja, saj lahko te vsebujejo tudi neke drobce opisov zgodovinskega dogajanja v daljni preteklosti."
Dr. Dušan Kos se je rodil v Ljubljani. Ko je končal gimnazijo, je začel študirati zgodovino na oddelku za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1986 diplomiral. Študij je nadaljeval na področju pomožnih zgodovinskih ved na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju in leta 1994 je na filozofski fakulteti v Ljubljani končal doktorski študij iz zgodovine z nalogo Neagrarno gospodarstvo in družba v 14. stoletju v slovenskih deželah. Vse odkar je diplomiral, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU. Od leta 2005 do 2012 kot izredni profesor predaval pomožne zgodovinske vede na fakulteti za humanistične študije v Kopru. V letih 1993–2003 je diplomatiko in paleografijo honorarno predaval tudi na ljubljanski filozofski fakulteti. Raziskuje tudi srednjeveško zgodovino, predvsem zgodovino plemstva. Objavil je vrsto razprav in monografij. Za knjigo Zgodovina morale 2 je letos dobil klio, nagrado za najboljšo knjigo s področja zgodovine v zadnjih dveh letih. Dr. Dušan Kos je gost v oddaji razkošje v glavi.
Iz bogate publicistične dejavnosti dr. Dušana Kosa je težko izbrati najboljšo knjigo, članek, raziskavo, saj gre za zelo natančna, zanimiva dela, ki so plod znanja, poglobljenih analiz, hkrati pa nagovarjajo velik krog bralcev. Med najbolj cenjenimi sta vsekakor knjigi Zgodovina morale, prvi in drugi del. Tudi sami imata zelo zanimivo zgodovino, nam je povedal dr. Dušan Kos.
Dr. Dušan Kos je za spletni mobilni časopis Torek ob petih zapisal:
"Nasilje je bilo pogostejše v večjedrnih družinah, ki so na podeželju prevladovale do 20. stoletja. Tudi to nasilje je bilo posledica izrazitejše patriarhalne družinske strukture in starševskega pritiska na (edinega) naslednika, pa tudi psihopatoloških motenj nekaterih staršev. Kjer so bili starši še živi (zlasti očetje, ki so bili običajno pravni in dejanski nosilci gospodarstev), takih pa na srečo le ni bila večina, so morale mlade žene prenašati fizično in/ali psihično tastovo in taščino nasilje, ki včasih ni bilo daleč od suženjskih razmer. Pogostnost arhetipskega boja proti krvno tuji vsiljivki v hiši, ki bi lahko ogrozila položaj tasta in tašče, pa so poznale vse nacionalne zakladnice ljudskega izročila. Ena najbolj izvirnih slovenskih primer je »žleht kot sto mater«, z nelogičnim nasprotjem »lep kot hudič«.
Dr. Dušan Kos se loteva tudi področja mističnega, nadnaravnega. Temu področju se je približal z resnim zgodovinskim pristopom in orodji in nastala je knjiga Valvazor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg.
Dr. Dušan Kos ima zelo rad potovanja, pa ne taka, kjer bi obiskoval muzeje in pomembne zgodovinske stavbe ( čeprav tudi te rad obišče) navdušuje ga narava, pohodništvo.
905 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
"Tudi govorice oz. oralna zgodovina so pomemben vir za zgodovinarja, saj lahko te vsebujejo tudi neke drobce opisov zgodovinskega dogajanja v daljni preteklosti."
Dr. Dušan Kos se je rodil v Ljubljani. Ko je končal gimnazijo, je začel študirati zgodovino na oddelku za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1986 diplomiral. Študij je nadaljeval na področju pomožnih zgodovinskih ved na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju in leta 1994 je na filozofski fakulteti v Ljubljani končal doktorski študij iz zgodovine z nalogo Neagrarno gospodarstvo in družba v 14. stoletju v slovenskih deželah. Vse odkar je diplomiral, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU. Od leta 2005 do 2012 kot izredni profesor predaval pomožne zgodovinske vede na fakulteti za humanistične študije v Kopru. V letih 1993–2003 je diplomatiko in paleografijo honorarno predaval tudi na ljubljanski filozofski fakulteti. Raziskuje tudi srednjeveško zgodovino, predvsem zgodovino plemstva. Objavil je vrsto razprav in monografij. Za knjigo Zgodovina morale 2 je letos dobil klio, nagrado za najboljšo knjigo s področja zgodovine v zadnjih dveh letih. Dr. Dušan Kos je gost v oddaji razkošje v glavi.
Iz bogate publicistične dejavnosti dr. Dušana Kosa je težko izbrati najboljšo knjigo, članek, raziskavo, saj gre za zelo natančna, zanimiva dela, ki so plod znanja, poglobljenih analiz, hkrati pa nagovarjajo velik krog bralcev. Med najbolj cenjenimi sta vsekakor knjigi Zgodovina morale, prvi in drugi del. Tudi sami imata zelo zanimivo zgodovino, nam je povedal dr. Dušan Kos.
Dr. Dušan Kos je za spletni mobilni časopis Torek ob petih zapisal:
"Nasilje je bilo pogostejše v večjedrnih družinah, ki so na podeželju prevladovale do 20. stoletja. Tudi to nasilje je bilo posledica izrazitejše patriarhalne družinske strukture in starševskega pritiska na (edinega) naslednika, pa tudi psihopatoloških motenj nekaterih staršev. Kjer so bili starši še živi (zlasti očetje, ki so bili običajno pravni in dejanski nosilci gospodarstev), takih pa na srečo le ni bila večina, so morale mlade žene prenašati fizično in/ali psihično tastovo in taščino nasilje, ki včasih ni bilo daleč od suženjskih razmer. Pogostnost arhetipskega boja proti krvno tuji vsiljivki v hiši, ki bi lahko ogrozila položaj tasta in tašče, pa so poznale vse nacionalne zakladnice ljudskega izročila. Ena najbolj izvirnih slovenskih primer je »žleht kot sto mater«, z nelogičnim nasprotjem »lep kot hudič«.
Dr. Dušan Kos se loteva tudi področja mističnega, nadnaravnega. Temu področju se je približal z resnim zgodovinskim pristopom in orodji in nastala je knjiga Valvazor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg.
Dr. Dušan Kos ima zelo rad potovanja, pa ne taka, kjer bi obiskoval muzeje in pomembne zgodovinske stavbe ( čeprav tudi te rad obišče) navdušuje ga narava, pohodništvo.
Ervin Hartman je zrasel v glasbeni družini, že njegov ded je kot otrok igral pri kmečki godbi na Remšniku na Kozjaku in ljubezen do glasbe se je nadgrajevala in prenašala iz roda v rod. Triindvajsetleten je prevzel Pihalni orkester KUD Pošta Maribor in ga vodil do leta 2019. Danes je še vedno aktiven v glasbeni šoli, vodi pa tudi čezmejno godbo veteranov Štajerske.
Leja Jurišič je plesalka, koreografinja in performerka. Deluje na presečišču sodobnega plesa, performativnih praks in gledališča. Kritična je do ekonomskega in političnega izkrivljanja osebnih in kolektivnih svoboščin, v svojih predstavah pa sodeluje z umetnicami in umetniki z različnih področij. Prestopa meje plesa, razbija konvencije ter na novo definira umetniški izraz. Je tudi ena izmed vodij festivala Spider, ki bo v sredini junija zavzel Plečnikovo gledališče v ljubljanskem Tivoliju. Lani je med predstavo utrpela hudo poškodbo kolena, a je vztrajna, da se vrne na odre tudi kot plesalka.
Jožica Bajc Pivec od nekdaj ceni in spoštuje naravo. »Sem človek zemlje«, pravi. Življenjske okoliščine, predvsem pa zagledanost v tisto, kar nam ponuja narava, je botrovalo zeliščarstvu, s katerim se ukvarja. Je ena od nosilk zeliščarstva kot nesnovne kulturne dediščine.Pozna učinke rastlin, dela tinkture, piše članke, pripravlja brošure o zdravilnih rastlinah, pa tudi vodi delavnice in predava, saj je znanje treba širiti, pravi.
Ko potujemo po Sloveniji, se pogosto čudimo, kako je mogoče, da smo tako močno degradirali prostor in krajino. Včasih dobimo občutek, da urbanizem v naši državi sploh ne obstaja, da se gradi stihijsko in vsevprek, z malo premišljenega načrtovanja in s še manj nadzora. Sem ter tja vznikajo nove stanovanjske soseske, tako individualnih hiš kot večstanovanjskih stavb, ki pa ne ponujajo povezanega življenja in kakovostnega javnega prostora. V tokratni oddaji Razkošje v Glavi gostimo Matevža Grando, arhitekta in publicista, svetovljana in lokalno dejavnega človeka. Človeka, ki svoje znanje o arhitekturi in urbanizmu z javnostjo deli v svojih kolumnah, z izdajanjem revije Outsider in programom obnovljene Plečnikove Trafike na Vegovi ulici v Ljubljani.
V Razkošju v glavi je z nami Ivan Zakeršnik iz Dravske doline. Sredi vojne vihre je kot vojak dveh vojska dopolnil dvajset let in zaradi doživetega nikoli več ni želel slišati ničesar o orožju. Raje je gradil hiše in čebelaril …
Glasba izraža tisto, česar ni mogoče ubesediti in kar ni mogoče zamolčati. In ta véIika dama umetnosti je vsakodnevna družica ene najbolj znanih glasbenih družin v Posavju – družine Strnad. Rudolf Strnad in Simona Rožman Strnad sta v slovenskem prostoru že odtisnila neizbrisljivo glasbeno stopinjo. Rudolf tudi kot dirigent Big banda Orkestra Slovenske vojske, soproga Simona pa je vse do lani kar 30 let vodila Mešani pevski zbor Viva Brežice. Dirigentsko palico je predala sinu Krištofu, študentu 3. letnika kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani, hči Veronika, ki je na Popevki 2022 navdušila s skladbo “Ljubim” in prejela nagrado za mladega obetavnega avtorja in izvajalca, pa se avgusta podaja na študij na znamenito univerzo Berklee College of Music v Bostonu. Za družino Strnad je glasba umetnost, pobliže vam jo predstavimo v najnovejši izdaji oddaje Razkošje v glavi..
Gostja tokratnega avtoportreta Razkošje v glavi je Jasna Dokl Osolnik, nekdaj uspešna tekmovalka v gimnastiki, danes pa direktorica Dolenjskega muzeja Novo mesto. V oddaji pojasnjuje, kako je njeno pot direktorice oblikovala njena nekdanja pot športnice; razmišlja o vztrajanju kljub na videz nemogočim preprekam; ter pripoveduje, kako je na gimnastičnih tekmovanjih lahko spoznavala svet, ko je bil ta še veliko bolj zaprt.
V oddaji Razkošje v glavi bo gost Matjaž Farič, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja zavoda Flota in festivala Front@ v Murski Soboti. Že od otroških let se posveča različnim poetikam odrske umetnosti, strastno se je veliko učil in deloval prav v obdobju družbenih sprememb, ko je bil sodobni ples eden izmed najbolj prodornih izrazov v sodobni umetnosti 80. let. Takrat se je ta veja plesne komunikacije odmaknila od vplivov prejšnje evropske predvojne tradicije in od ameriških vzorov. Danes, po desetletjih, ko so mimo družbena gibanja za demokratizacijo in drugačno družbeno ureditev, pa sistemskih rešitev za boljše ustvarjalne in delovne pogoje predvsem za samozaposlene pri nas še vedno ni. Kljub temu za nastope še vedno najde veliko ustvarjalnih razlogov. Nekateri motivi ga celo večkrat nagovorijo, denimo partitura Posvetitev pomladi, ki je pred leti nastala v lutkovni priredbi. Sprehaja se od opernih in baletnih odrov do sodobnega gledališča, zanima pa ga tudi spektakel, ki ga režira za večje državne slovesnosti. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.
Gašper Fabijan je doma iz Kranja, tam je končal osnovno šolo in gimnazijo, zdaj pa že nekaj let z družino živi v bližini Vojnika pri Celju. Tja ga je vodila ljubezen. Njegova izobraževalna pot pa je bila nekaj posebnega, kot to velja za vsakogar izmed nas. Gašper se je, ne da bi vedel zakaj, najprej vpisal na pravno fakulteto. Kot se spominja danes, se mu je to najbrž zdelo zelo posrečeno ali »kul«, kot v žargonu pravijo mladi. Seveda na pravni fakulteti ni prav zagnano študiral, ampak je bolj obiskoval predavanja. In potem se je, tudi povsem nenačrtno, odločil za arhitekturo, vmes pa je imel še različne druge zamisli, da bi študiral igralstvo ali glasbo. Ta nemir ga je spremljal tudi po vpisu in začetku predavanj na arhitekturi, vendar jo je kljub temu uspešno končal in rezultati so danes presenetljivi. Gašper Fabijan je gost v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.
Pri nevladnih organizacijah delujejo ljudje z veliko empatije, nekateri kot zaposleni, drugi kot prostovoljci ali pa oboje. To ni delo za vsakogar, ampak za tiste, ki imajo čut za sočloveka, za tiste, ki jih je življenje zaradi različnih okoliščin prikrajšalo. To je delo za tiste, ki so zagnani pri iskanju lepše prihodnosti za ranljive skupine. In to prav gotovo počne Jana Lampe, ki vodi mednarodne projekte pri Karitasu.
Suzana Tratnik je pisateljica in aktivistka. Že od srede osemdesetih je nepogrešljiv del LGBT-skupnosti. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT-filma. Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov. Suzana Tratnik je izjemna sogovornica, ki z izkušnjami in modrostjo družbi nastavlja ogledalo, s svojo literaturo pa tudi na polju umetnosti odpira pomembna vprašanja o marginaliziranih družbenih skupinah. Z večkrat nagrajeno pisateljico se je v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.
Šestindvajsetega februarja je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo 5360 otrok. To je v novejši zgodovini naše države zagotovo črna lisa. Storjene so bile krivice, ki še danes niso odpravljene. Pravzaprav mnogih posledic izbrisa niti ni mogoče odpraviti. »Izbris mora biti del zgodovinskih učbenikov,« pravi danes Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki se takratnih dogodkov spominja takole:" Niso nam vzeli le stalnega bivališča. Vzeli so nam osebnost. Vzeli so nam ponos.«
Idrijčanka Metka Pavšič je igralka, pevka in animatorka. Je tudi socialna delavka in sourednica revije Rikoss. Predana je gledališču in prepevanju, ker, kot sama pravi, ji ponujata možnost, da raziskuje svoj glas in svoje telo in z njima vstopa v druge ljudi, drugačne svetove. V monodramah uprizarja ženske like. O tem, kako se vživi vanje in kako jih doživlja ter kaj ji pomeni igranje, bo pripovedovala v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Večkratna prvakinja v orodnem oziroma lednem plezanju, nekdanja reprezentantka v športnem plezanju, po izobrazbi biologinja z doktoratom iz biomedicine, zaposlena kot razvojna raziskovalna sodelavka na Očesni kliniki UKC Ljubljana. Vendar najprej mama in žena. Preveč za enega samega človeka? Za koga morda, vendar ne za doc. dr. Majo Šuštar Habjan, ki je poleg naštetega tudi lastnica treh psov in še marsikaj drugega. Tudi sogovornica, ki zna med vrsticami povedati veliko več kot naravnost.
Iztok Kovač ima v slovenskem sodobnem plesu prav posebno mesto. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je slovenski sodobni ples postavil v evropski kulturni prostor ter utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Njegov obsežni opus obsega številne avtorske projekte in plesne filme. Iztok Kovač je velik zagovornik ustanovitve nacionalnega ansambla za sodobni ples, ki bi celotnemu polju utrl pot do večje veljave.
Zgledi vlečejo, bi lahko rekli o našem današnjem gostu Anžetu Koboli, ki prihaja iz Šalke vasi iz občine Kočevje. Zgodba pa se začne takole: njegov oče Matija je leta 1990 zaradi zaprtja poslovnega obrata v podjetju, v katerem so se ukvarjali z gozdarstvom, ostal brez službe. Preživeti le s plačo žene Slavice je bilo z dvema otrokoma zelo težko. Matiji ni uspelo najti nove zaposlitve, delo z lesom pa mu je bilo vedno zelo blizu. Po pogovoru in nasvetu mlajšega sina Anžeta, naj naredi kaj iz lesa, je sklenil, da bo postal samostojni umetnik in podjetnik. Že njegov oče je bil mojster ročnega rezbarjenja na Kočevskem in nadarjenost se je prenesla na Matijo, pa tudi na njegovega sina Anžeta. Matija je začel ročno izdelovati posode, imenovane nečke. In tako je nastalo družinsko podjetje Nečke, ki ga danes vodi njegov sin Anže Kobola, gost v oddaji razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.
Gost tokratne oddaje Razkošje v glavi je Marko Korenjak, bolnik z redko boleznijo, imenovano Willebrandova bolezen tip 3. Od decembra lani je Marko Korenjak predstavnik vseh organizacij bolnikov in civilne družbe, ki sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Dr. Mateja Gaber je lektorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, kjer z nemškim jezikom in kulturo spoznava predvsem študente primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Čeprav jo zanimajo najrazličnejše umetnostne zvrsti, stili in obdobja - od rock glasbe pa do klasičnega baleta in gledališča - že od svojega odraščanja v Prekmurju posebno naklonjenost goji do nemškega srednjega veka, še posebej do takratne viteške lirike. Če se je torej velik del svojega življenja potapljala v razkošje nekega povsem drugega časa, polnega princev in princes, pa njeno življenje močno zaznamuje tudi ljubezen do lepega in razkošja nasploh: pa naj gre za parfume in obleke, najrazličnejša umetniška dela ali pa velike pustne zabave, ki jih prireja na svojem domu in v katerih lahko - tako kot v fakultetni učilnici - vedno zasede glavno vlogo. O njenem življenju - utrinke iz katerega je nedavno popisala tudi v knjigi Svet, kot iz škatlice vzet - se je z Matejo Gaber za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.
Gostja oddaje Razkošje v glavi je dokorica Gaja Kos, urednica otroškega in mladinskega leposlovja, literarna kritičarka, pisateljica in prevajalka. V oddaji razkriva, v kakšni kondiciji je slovenska otroška in mladinska književnost; pretresa odgovornost urednikov, pisateljev in staršev pri vzgoji mladih bralcev; ter pojasnjuje, kako se v vlogi pisateljice prepušča drugim uredniškim rokam.
Neveljaven email naslov