Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo pravo avtorstvo radijskih hitov.
Danes se lotevamo čisto sveže stvaritve, ki se že vztrajno vzpenja po Ameriških in Britanskih lestvicah in ga bomo čez poletje zagotovo imeli priložnost poslušati.
Pesem z naslovom Hold up prihaja z Beyonce-nega letošnjega, že šestega studijskega albuma, z naslovom Lemonade. Pesem so kritiki dobro sprejeli, kot nakazuje povzetek zapisanega na Pitchfork media: Najboljša nova pesem, Beyoncini emocionalni vokali in brezčasnost glasbe …
Pri Hold up je veliko namigovanj in govora tudi o Jay Z –ju oziroma njegovem varanju, tako da lahko z večanjem uspeha pesmi pričakujemo še več rumenega tiska v tej smeri.
Sicer pa je pesem že sedaj dokaj uspešna, do sredine junija se je v ZDA že približali pol milijonski nakladi. Tudi drugje, čeprav ni izdana kot uradni singl, je že prisotna na digitalnih lestvicah in se je med top 5 prebila že v Grčiji, Norveški, Nizozemski in Švedski.
Prihodke od avtorskih pravic pa bo Beyonce morala razdeliti med mnoge avtorje, saj je navedenih kar 13, saj sta demo za pesem spisala že leta 2011 Diplo in Koenig, prav tako pa v pesmi ne manjka sposojanja elementov.
Pesem Hold up vsebuje:
Interpolacijo pesmi "Maps" od Yeah Yeah Yeahs, kar zasledimo že v demo verziji …
Inetrpolacijo pesmi "Turn My Swag On" od Soulja Boy Tellem-a …
ter sempl iz pesmi "Can't Get Used to Losing You", ki sta jo napisala Jerome "Doc" Pomus in Mort Shuman, prvo uspešno izvedbo iz leta 63 pa pripisujemo Andy Williams-u, ki je z njo dosegel drugo mesto v ZDA in v Britaniji. Naslednja uspešna verzija je izšla dvajset let kasneje, Britanski band The Beat took je z reggea izvedbo te pesmi zasedel tretje mesto na Britanskih lestvicah.
Pesem so priredili med drugim tudi Madeline Bell, Julie London, Patti Page, Skeeter Davis, Paul Anka, Renegade Soundwave ter Chad & Jeremy. Doživela je tufi francosko preobleko v Pierre Lalonde-jevi "Je ne peux pas t'oublier".
390 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo pravo avtorstvo radijskih hitov.
Danes se lotevamo čisto sveže stvaritve, ki se že vztrajno vzpenja po Ameriških in Britanskih lestvicah in ga bomo čez poletje zagotovo imeli priložnost poslušati.
Pesem z naslovom Hold up prihaja z Beyonce-nega letošnjega, že šestega studijskega albuma, z naslovom Lemonade. Pesem so kritiki dobro sprejeli, kot nakazuje povzetek zapisanega na Pitchfork media: Najboljša nova pesem, Beyoncini emocionalni vokali in brezčasnost glasbe …
Pri Hold up je veliko namigovanj in govora tudi o Jay Z –ju oziroma njegovem varanju, tako da lahko z večanjem uspeha pesmi pričakujemo še več rumenega tiska v tej smeri.
Sicer pa je pesem že sedaj dokaj uspešna, do sredine junija se je v ZDA že približali pol milijonski nakladi. Tudi drugje, čeprav ni izdana kot uradni singl, je že prisotna na digitalnih lestvicah in se je med top 5 prebila že v Grčiji, Norveški, Nizozemski in Švedski.
Prihodke od avtorskih pravic pa bo Beyonce morala razdeliti med mnoge avtorje, saj je navedenih kar 13, saj sta demo za pesem spisala že leta 2011 Diplo in Koenig, prav tako pa v pesmi ne manjka sposojanja elementov.
Pesem Hold up vsebuje:
Interpolacijo pesmi "Maps" od Yeah Yeah Yeahs, kar zasledimo že v demo verziji …
Inetrpolacijo pesmi "Turn My Swag On" od Soulja Boy Tellem-a …
ter sempl iz pesmi "Can't Get Used to Losing You", ki sta jo napisala Jerome "Doc" Pomus in Mort Shuman, prvo uspešno izvedbo iz leta 63 pa pripisujemo Andy Williams-u, ki je z njo dosegel drugo mesto v ZDA in v Britaniji. Naslednja uspešna verzija je izšla dvajset let kasneje, Britanski band The Beat took je z reggea izvedbo te pesmi zasedel tretje mesto na Britanskih lestvicah.
Pesem so priredili med drugim tudi Madeline Bell, Julie London, Patti Page, Skeeter Davis, Paul Anka, Renegade Soundwave ter Chad & Jeremy. Doživela je tufi francosko preobleko v Pierre Lalonde-jevi "Je ne peux pas t'oublier".
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Čas je, da se uskladimo s poletnimi vibracijami in se posvetimo svežem hitu z izrazitim poletnim pridihom. Gre za house pop pesem z naslovom Elle, pod katero so podpisani trije do sedaj neznani francoski umetniki, ki bodo s pesmijo očitno zase ustvarili prvi resni preboj na glasbeni sceni. Projekt Elle je leta 2016 pričel DJ Pascal Léoty v sodelovanju z mladim umetnikom Yaniss iz Dijona, a med produkcijo se Yaniss umakne iz projekta, saj se mu ponudi možnost snemanja lastnega albuma v New Yorku. Pascal prevzame produkcijo sam, prelomnica v produkciji pa se zgodi leta 2018, ko Pascal spozna Bassnerja, prav tako DJ-ja, ki se takoj zaljubi v slišano, poleg tega pa ima idealno kandidatko za manjkajoči vokal. Bassner predstavi Pascalu pevko Colin, ki upraviči Bassnerjevo zaupanje in pesem je kmalu zaključena. Pesem najprej zavzame Francijo, kmalu pa se razširi po vsem svetu. Pesem pa seveda ni original. Ljubitelji pesmi Gypsy Woman pevke Crystal Waters, enega večjih hitov 90-ih, ste melodijo pesmi zagotovo prepoznali. "Gypsy Woman (She's Homeless)" je pesem ameriške pevke Crystal Waters, ki prihaja z njenega prvega albuma Surprise iz leta 1991. Pesem je znana po distinktivnem refrenu in pogosto semplani klavirski melodiji. Kritiki so jo proglasili za klasiko house glasbe, pesem pa je doživela množico remixov in priredb. "Gypsy Woman" so producenti v bistvu napisali za pevko Ultra Naté, a ko je Waters poslala svoj demo, ji je založba takoj ponudila pogodbo in pesmi ni nikoli poslala pevki, kateri je bila pesem dejansko namenjena. Uspešna kariera Crystal Waters se je pričela in odmevi njenega prvega hita so po 30tih letih še vedno slišni, saj ga je francoski trio Leoty, Bassner in Coline priredil v iskanju lastnega preboja na glasbeno sceno.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ta teden jo posvečamo pesmi, ki se v drugačni preobleki vsake par let pojavi na plesiščih po vsem svetu, a pod istim naslovom, Move Your Body. Tokrat jo izvaja originalni pisec pesmi Marshall Jefferson v sodelovanju s produkcijskim duom Solardo. Marshall Jefferson je ena pomembnejših figur v razvoju house glasbe. Poleg očitno nesmrtnega hita Move your body pa je znan še po pesmih kot so ‘Open Our Eyes’ in ‘7 Ways to Jack’. Marshallov dotik pri razvoju house glasbe je čutiti pri vsaki njeni prelomnici. Tako se prav Marshall pojavi pri razvoju acid-house žanra na legendarni pesmi ‘Acid Trax’ skupaj z DJ Pierreom leta 1987. Ko govorimo o Deep house žanru, pa med pomembnejšimi pesmimi najdemo prav njegovo ‘Open Our Eyes’ izdano na Big Beat. Njegov vpliv ni bil omejen zgolj na rojstno mesto, temveč ga je čutiti po vsem svetu, kamor se je house glasba širila. Bil je na primer glavni DJ na sploh House Music Tour of Europe leta 1987. Kot rečeno je nova verzija, ki jo lahko zasledite na radijskih postajah te dni, izdana konec lanskega leta s produkcijskim duom Solardo. Če pogledamo malce nazaj, kmalu najdemo isto pesem, izdano leta 2015, takrat v sodelovanju s Tchami, leta 2012 je to storil skupaj s Benny Benassijem, leta 2006 z Rhythm Republic in tako dalje. Originalna verzija pesmi Move your body Marshalla Jeffersona pa prihaja iz daljnega leta 86.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ta teden jo posvečamo sveže izdani pesmi glasbenika, ki nas je sicer že pred dvema letoma dni zapustil, a posthumno še vedno izdajajo njegove pesmi. To je seveda Tim Bergling, bolj znan pod psevdonimom Avicii, ki je aprila 2018 storil samomor pri starosti zgolj 28 let. Bil je švedski glasbenik, producent in remixer, ki je preboj doživel leta 2011 s pesmijo Levels. Po seriji ne-albumskih singlov je izdal debitantski album True z elementi žanrov kot so soul, funk, blues, folk in country, vmešanih v elektronsko glasbo. Album je dosegel vrhove lestvic v več kot 15-tih državah. Skoraj leto dni po Avicii-jevi smrti je njegov produkcijski tim napovedal izdajo posthumnega albuma z naslovom Tim, pesem v ozadju, Forever Yours pa je prvi izdani posthumni singl, ki ne prihaja s tega albuma. Pesem Forever Yours je Avicii igral na poslednji turneji leta 2016, najprej na Ultra Music Festivalu. Kygo in Sandro Cavazza, ki na pesmi sodelujeta, sta jo skupaj odigrala na Avicii Tribute koncertu decembra lani. Avicii in njegov produkcijski tim se nikoli niso izogibali uporabi tujega materiala in tudi po njegovi smrti se ta trend nadaljuje, saj je za pesem Forever Yours uporabljena interpolacija Stingove pesmi Shape of My Heart.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki jo še vedno pogosto zasledimo na radijskih postajah, čeprav je izdana konec leta 2018. Gre za velik hit britanske pevke Rita Ora, z naslovom Let you love me. Že pred uspehom te pesmi je Ora bila zvezda, saj je bil njen debitantski album iz leta 2012 velik prodajni uspeh, ki je zasedel sam vrh lestvic in sproduciral štiri velike hite. S pesmijo v ozadju je vseeno podrla še nekatere dodatne rekorde, na primer, postala je prva britanska pevka, ki je izdala 13 hitov, ki so se prebili med top 10 na lestvicah. Po singlih z drugega albuma so letos že pričeli izhajati novi singli, ki napovedujejo zaključek Orine studijske aktivnosti, v katero je zatopljena že dobri dve leti. Vse skupaj seveda pomeni, da bo sledil nov album, ki pa je po namigih njene managerke odložen za nedoločen čas zaradi trenutne pandemije. Do takrat bomo verjetno še nekaj časa na radijskih postajah imeli priložnost poslušati njen zadnji veliki hit, Let you love me, za katerega pa je uporabila tudi sempl. Ob zadnjem štetju je aplikacija tega sempla presegla število 700 in zagotovo bo še vedno rastla. Gre za enega najbolj pogostih semplov v glasbeni industriji, na naši lestvici najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbe, smo pesem našli na 24. mestu. Pesem je posnela skupina oziroma bolje rečeno projekt The Mohawks, sestavljen iz zvezdnikov iz vrst 'session' glasbenikov tistega časa na čelu z Alan Hawkshaw-om. Pesem The Champ, ki prihaja iz istoimenskega albuma je izdana leta 67, njen vpliv na razvoj hip hop scene pa je kritikom nesporen. Ta sempl iz pesmi The Champ od The Mohawks najdemo v preko 700 kasnejših pesmih, med njimi pa je tudi zadnji veliki hit britanske pevke Rita Ora, Let you love me.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes bomo pod drobnogled vzeli aktualno pesem skupine Green Day z naslovom Oh Yeah!. Skupina mladim poslušalcem morda ni znana, čeprav govorimo o skupini, ki je prodala preko 90 milijonov albumov in je ena najuspešnejših skupin v tem pogledu ter je bila nominirana za kar 20 Grammy-jev, od katerih je osvojila pet. Naslov njihovega novega, 13. albuma, Father of All Motherfuckers, je verjetno dober uvod v opis skupinine filozofije in stila. Provokativno, kritično in ekspresivno ameriško indie-rock skupino sta leta 87 ustanovila pevec in kitarist Billie Joe Armstrong in basist Mike Dirnt. Green Day so bili del punk scene iz poznih 80-tih in ranih 90-tih, leta 94 pa je njihov prvi album na veliki založbi Reprise Records z naslovom Dookie, postal dokaj nepričakovan svetovni hit in se prodal v preko 10 milijonov izvodih samo v ZDA. Green Day so poleg kalifornijskih kolegov punkerjev kot so NOFX, Sublime, Bad Religion, the Offspring in Rancid zaslužni za popularizacijo takratne punk rock glasbe v mainstream glasbeni sceni. Pesem Oh Yeah! je še ena socilano-kritična pesem, ki se ukvarja predvsem s problematiko orožja, nasilja in izobraževanja v ZDA, video pa v razmislek postavi še obsesijo s socialnimi omrežji. A udarna rokerska pesem ima zelo podoben občutek kot starejša stvaritev skupininega idola, Joan Jett, in to ni naključje, saj gre za eno redkih pesmi, v kateri so Green Day uporabili sempl. Sempl prihaja s pesmi Do You Wanna Touch Me (Oh Yeah), iz Joan Jett-inega albuma Bad Reputation. Izkazalo se je, da je tudi njena pesem priredba, in sicer enakoimenske pesmi obsojenega glam-rokerja Gary Glitter-ja iz leta 1973, in zdi se, da Green Day tega niso vedeli v času pisanja pesmi. Zaradi Glitter-jeve preteklosti v povezavi z otroško pornografijo in seksualnimi napadi, so se Green Day odločili, da bodo vse prihodke pesmi namenili humanitarnima organizacijama International Justice Mission in RAINN, ki se ubadata z žrtvami seksualnih napadov. Joan Marie Jett, njihov idol, je ameriška pevka, glasbenica in občasna igralka, ki je najbolj znana po glasbenem delu v okviru njene skupine Joan Jett & the Blackhearts. Njihova verzija pesmi "I Love Rock 'n Roll" je zasedla sam vrh Billboard Hot 100 lestvice za kar sedem tednov v letu 82 in je svetovno znana še danes. Joan Jett & the Blackhearts so še vedno aktivni, snemajo in igrajo koncerte, zadnji album pa so izdali leta 2013.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novi izdani pesmi francoskega DJ-ja Martin-a Solveig-a z naslovom Juliet & Romeo. Martin ni imel vidnejšega hita od leta 2017 in pesmi All Stars in zaenkrat ne kaže, da bi z novo pesmijo uspel prekiniti post. Martin Solveig prihaja iz Parisa in je aktiven že od leta 94. Že vrsto let vodi lastno tedensko glasbeno oddajo C'est La Vie, ki se predvaja po radijskih postajah po vsem svetu, seveda tudi francoskem Radio FG. Solveig vodi lastno glasbeno založbo Mixture Stereophonic, DJ Mag pa ga je na svoji lestvici Top 100 DJs leta 2011 postavil na 29. mesto. Omenimo še, da Solveig rad sodeluje pri produkcijah in je sodeloval z velikimi imeni plesne glasbe kot so David Guetta, Jax Jones (pod skupnim imenom Europa), Laidback Luke, Dragonette, Kele iz skupine Bloc Party in tudi Madonna. Na Juliet & Romeo sodeluje s kanadskim raperjem Roy Woods-om, za produkcijo pesmi pa je posegel še po nečem drugem, semplu iz starejše pesmi.. Semple prihaja iz pesmi Der Alte, danskega glasbenika in DJ-ja, ki sliši na ime Rune Reilly Kölsch ali krajše Kölsch. Med njegovimi lastnimi produkcijami je potrebno omeniti predvsem pesem "Grey", ki je dosegla top 20 v Veliki Britaniji. Omenimo še enega njegovih najvidnejših nastopov, ki se je zgodil leta 2017, ko je nastopal na vrhu Eiffel-ovega stolpa in ga je preko streama spremljalo več kot 10 milijonov poslušalcev.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s pregledom svežih hitov, ki za svoj uspeh uporabljajo tuje materiale. V današnji oddaji si pobliže poglejmo sestavo pesmi Boyfriend, angleške pevke Mabel. Mabel je krajše ime za pevko Mabel Alabama-Pearl McVey, ki se je na mainstream sceno prebila s pesmijo "Finders Keepers" leta 2017, kmalu po pričetku kariere. Njen debitantski album se je takoj uvrstil na tretje mesto UK Albums Chart in sproduciral več top-10 hitov, kot sta na primer "Don't Call Me Up" in "Mad Love". Mabel je v kratkem času že osvojila kopico nagrad, med drugimi tudi Brit Award za najboljšo pevko. Hiter uspeh mlade pevke ne preseneti tako zelo, če upoštevamo kdo sta njena starša. Mabelina mama je švedska pevka Neneh Cherry, ki je bila zelo popularna v 90tih, oče pa angleški producent Cameron McVey, znan po uspešnem delu s skupinami Massive Attack, Portishead, All Saints in Sugababes. V pesmi Boyfriend pa ste verjetno lahko zaznali znano melodijo. Nekateri viri navajajo, da ta prihaja iz pesmi iz leta 97, "Remember Me" od Blue Boy. Seveda pa so Blue boy za produkcijo svojega hita in dotične melodije semplali še starejšo pesem. Originalna melodija namreč prihaja iz 50 let stare pesmi "Woman of the Ghetto" od Marlene Shaw. Woman of the Ghetto je že vrsto let popularen vir za semplanje in so jo uspešno uporabili že v preko 50 kasnejših pesmih ter je tako njena najbolj semplana pesem. Marlena je trenutno stara 77 let in še vedno nastopa.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s pregledom svežih hitov, ki za svoj uspeh uporabljajo tuje materiale. V današnji oddaji si pobliže poglejmo sestavo pesmi Dare me v izvedbi Nervo, Plastik Funk in Tim Morrisona. Morda ste za Nervo že slišali v povezavi s house hitom "The Way We See the World" iz leta 2011. Gre za avstralski DJ duo, ki ga sestavljata sestri dvojčici, Olivia in Miriam Nervo, in sta pogosto navajani kot najbolje plačani ženski DJ-ki. Pri Plastik Funk prav tako gre za duo, ki ga sestavljata Rafael Ximenez-Carrillo in Mikio Gruschinske, najbolj znana sta pa po pesmi "Dr. Who!", ki je leta 2014 zasedla 21. mesto na UK Singles Chart. O Tim Morrisonu na spletu ne boste veliko našli, a njegov vokal je za konstrukcijo in uspeh pesmi bil pomemben. Je avstralski pevec, ki je v glasbeni industriji kot solo glasbenik prisoten že vsaj 10 let. A pesem ni samo njihovo delo in zasluga, saj so si sposojali iz istoimenske pesmi iz leta 85, v izvedbi Pointer Sisters. Dare me je tudi sicer zelo privlačna za elektronske glasbenike, saj so jo predelali že v preko 10 primerih, najbolj uspešno leta 2004 Junior Jack. "Dare Me", ki sloni na glavnem vokalu sestre June, je izdana kot prvi singl platinastega albuma Contact. Pesem je postala tudi prva pesem Pointer Sisters, ki je dosegla vrh Billboard Dance Club chart. The Pointer Sisters so sicer ameriška R&B skupina sester iz Kalifornije, ki so bile najbolj uspešne v 70tih in 80tih. Delovale so kar štiri desetletja, njihov raznolik repertoar pa zajema tako različne žanre kot so pop, disco, jazz, elektronska glasba, bebop, blues, soul, funk, dance, country in rock. Skupina je največje hite izdala v 80tih, ko so jo sestavljale tri sestre, June, Ruth in Anita, decembra 2016 pa jih je Billboard magazine postavil na 80to mesto najboljših plesnih skupin vseh časov.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s svežimi hiti, ki so aktualni na radijskih postajah. Danes si bomo pobliže pogledali pesem Bad Name skupine Gang Starr, ki je dejansko težko pričakovana pesem s strani oboževalcev. Gang Starr je ameriški hip hop duo, ki ga sestavljata MC Guru in DJ Premier, izjemno popularna pa sta bila v obdobju med leti 1989 in 2003. Duo je proglašen za najboljši MC-DJ duo v zgodovini hip hopa in priznan za začetnika jazz rap žanra. V času kariere sta pomagala zgraditi zvok New York City hardcore hip hop scene, celoten njun katalog, še posebej albumi Step in the Arena (1991), Daily Operation (1992), Hard to Earn (1994) ter Moment of Truth (1998) pa so izjemno spoštovani s strani kritikov in oboževalcev. Februarja 2010 je Guru doživel srčni zastoj in padel v komo, 19 aprila pa umrl. Kmalu po njegovi smrti je DJ Premier napovedal "posthumni Gang Starr CD/DVD projekt", ki ga naj bi izdal leta 2014. Končno je lani DJ Premier izdal nov singl Family and Loyalty pod imenom Gang Starr, napovedal pa še nov album One of the Best Yet, ki je nato prvega novembra lani tudi izdan. Bad name, ki jo poslušamo v ozadju, je drug singl z albuma in ne vsebuje množice semplov, temveč zgolj dve interpolaciji vokalov oziroma besedila. Prvi sempl prihaja s pesmi To Da Break of Dawn od LL Cool J-ja in leta 1990. Drugi sempl prihaja s pesmi Sayin' Somethin' raperja Edo G in leta 2000. Semplanje pesmi prav tega reperja ni naključje, saj z DJ Premierom tesno sodelujeta.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes si bomo pobliže pogledali pesem Ladbroke Grove od AJ Tracey. Ché Wolton Grant, ki nam je znan pod imenom AJ Tracey, je britanski raper, pisec, pevec in producent. Naslov današnje pesmi je njegov dejanski kraj bivanja, Ladbroke Grove, ki se nahaja v zahodnem Londonu. Tracey je nase resno opozoril leta 2016, kadar ga je The Guardian vključil v listo najboljših novih glasbenikov, ki jih lahko srečate na festivalih. Debitantski album, poimenovan kar AJ Tracey je izdal pri Warner Records lani, album pa se je prebil na visoko tretje mesto na UK Albums Chart. Na njem najdemo tudi pesem "Ladbroke Grove" ki je tudi njegova najuspešnejša pesem. Za konstrukcijo pesmi Ladbroke Grove pa je Tracey uporabil sempl. V njej najdemo sempl iz pesmi "Wandering Romance", ki so jo napisali Jorja Smith, Michael Stafford in Felix Joseph, izvaja pa jo Jorja Smith. Jorja Alice Smith je angleška pevka iz Walsalla, West Midlands, ki je izdala debitantski EP, Project 11, novembra 2016. Njen debitantski album Lost & Found je izdala leta 2018, kritiki so ga zelo dobro sprejeli in album je takoj dosegel visoko tretje mesto na UK Albums Chart. Na albumu najdemo tudi pesem "Wandering Romance", ki pa ni bila izdana kot singl, čeprav je z albuma izdala kar osem singlov.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s svežimi hiti, ki so aktualni na radijskih postajah. Danes si bomo pobliže pogledali pesem We Got Love od Sigala v sodelovanju z Ello Henderson. Sigala je umetniško ime Bruce-a Fielder-ja, angleškega DJja, producenta in remixerja iz Norwich-a. Do sedaj je izdal že šest singlov, ki so se uvrstili med 'top 10' na UK Singles Chart, med njimi pa izstopa njegov debitantski singl ‘Easy Love’ iz leta 2015, ki sempla ’ABC’ od Jackson 5 in se je povzpel na sam vrh lestvic. Sledila sta singla "Sweet Lovin" in "Say You Do", za njima pa je Sigala izdal še množico singlov in pričel delati na debitantskem albumu Brighter Days, ki ga je izdal septembra 2018. Po mini-koncertni turneji v podporo albumu, je pričel ustvarjati materiale za nov album ter izdal "Wish You Well" ter novembra lani še "We Got Love". Kot v nekaterih preteklih pesmih je zanjo uporabil sempl. Sempl prihaja iz pesmi "Strings of Life" in leta 1987, napisal pa jo je Derrick May pod umetniškim imenom Rhythim Is Rhythim. Je njegova najbolj znana pesem in je označena za klasiko tako v house kot techno žanru. May je na podlagi te proglašen za bistveno figuro pri razvoju futurističnega stila elektronske glasbe, ki je kasneje proglašena za "techno". Derrick May je sicer svoje produkcije izdajal pod psevdonimoma 'Mayday' ali 'Rhythim Is Rhythim'. Derrick May še danes ustvarja in nastopa po vsem svetu. Pionir techna po svojih besedah ustvarja Hi-Tek Soul oziroma glasbo "George Clinton-a, ki sreča Kraftwerk v dvigalu."
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo sveži pesmi skupine Smash Mouth z naslovom Bus stop. Smash Mouth so ameriška rock skupina iz San Jose-a, Kalifornije. Ustanovljena je bila leta 94, njeno najbolj uspešno obdobje pa je bilo konec 90tih, kadar so izdali albuma Fush Yu Mang in Astro Lounge. Iz tega obdobja zagotovo pomnite njihove hite "Walkin' on the Sun", "All Star" ter priredbo pesmi "I'm a Believer" skupine The Monkees. Skupina je rada prirejala pesmi, med drugimi Why Can't We Be Friends? od War, Don't You (Forget About Me) od Simple Minds, Getting Better od The Beatles in tudi pesem, ki so jo pred kratkim izdali, Bus stop, je ena izmed priredb. "Bus Stop" je pesem britanske rock supine The Hollies iz leta 1966. Dosegla je peto mesto na UK Singles Charts in je za skupino pomenila tudi preboj na ameriško glasbeno sceno. Z izdajo pesmi "Bus Stop" leta 66, so se the Hollies pridrućili trendu raga rock-a, podžanra, ki so ga spopularizirali the Beatles, the Byrds in the Kinks.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je našla pot do radijskih postaj v različnih preoblekah več kot 50 let, saj so jo prirejali glasbeniki vseh žanrov in glasbenih stilov. Tokrat je na radijske valove prišla v izvedbi ameriške industrial metal skupine Marilyn Manson. Marilyn Manson so ustanovljeni že leta 89 s strani pevca Marilyn Manson in kitarista Daisy Berkowitz-a v Floridi. Tam so tudi pričeli s svojimi nastopi in si kmalu zagotovili kultni status s svojimi teatralnimi koncertnimi nastopi. Leta 93 so postali prva skupina, ki je podpisala pogodbo z založbo Nothing Records label, ki jo vodi Trent Reznor od Nine Inch Nails. Do leta 96 je veljalo pravilo, da vsak član skupine dobi psevdonim sestavljen iz imena ženske seks ikone in priimka množičnega morilca, kot je to v primeru pevca, kombinacija Marilyn Monroe in Charles Manson. Sestava skupine se je z leti velikokrat spremila, edina stalnica pa je prav pevec skupine. Njihova besedila so večkrat naletela na ostre kritike, saj spodbujajo odmik od religije in morale ter nagnjenost s seksu, drogam in nasilju, njihovi nastopi pa so označeni za žaljive in obscene, kar jim je prislužilo tudi nemalo prepovedi koncertiranja v določenih državah. Kljub temu so Marilyn Manson prodali preko 50 milijonov albumov in izdali več albumov s platinasto prodajo, predvsem uspešna albuma pa sta bila Antichrist Superstar iz leta 96 in Mechanical Animals iz leta 98. Prav ta dva albuma in njihovi stilizirani videi in nastopi so skupini prislužili svetovno prepoznavnost. Leta 99 so jih mediji po krivem obtožili kot odgovorne za pokol na znanem masakru v Columbine High School, a ko se je kontoroverzija glede tega polegla, se je polegla tudi popularnost skupine. Dobra stran tega je, da so jih kritiki pričeli gledati bolj objektivno in Jon Wiederhorn z MTV jih je junija 2003 oklical celo za edine resnične umetnike tega časa. Dandanes so Marilyn Manson sprejeti kot ena najbolj ikoničnih in kontroverznih skupin rock glasbe, ki je vplivala na množico kasnejših glasbenikov, tako v metal sceni kot tudi širše. Danes poslušamo njihov nov hit z naslovom God's Gonna Cut You Down, ki ni ravno tipična pesem skupine, a je zanimivo postala njihova najbolj uspešna na lestvicah, saj se je ob izdaji zavihtela na osmo mesto Hot Rock Songs ter na sam vrh Rock Digital Songs, kar je njihov najboljši dosežek na teh lestvicah. Kljub temu velja omeniti, da njihovi največji in najprepoznavnejši hiti ostajajo pesmi kot so: Beautiful people, Personal Jesus, Tainted love, Sweet dreams in Dope show. Kot ste lahko iz naslovov kar hitro ugotovili, gre večinoma za priredbe in v današnjem primeru ni nič drugače. "God's Gonna Cut You Down" je tradicionalna folk pesem, katero so prvič posneli Golden Gate Quartet leta 46, prvič pa je kot singl izdana s strani The Jubalaires istega leta. Za tem je sledila nepregledna množica priredb s strani glasbenikov vseh žanrov: country, folk, gospel, alternative rock, electronica in v današnji izvedbi v žanru black metal. Besedilo pesmi sicer govori o neizbežnosti sodbe boga na koncu življenja. Najpomembnejši verziji pesmi sta verzija Odetta-e na albumu Odetta Sings Ballads and Blues iz leta 56 ter novejša s strani Johnny Cash-a na posthumnem albumu American V: A Hundred Highways iz leta 2006. Pesem so uspešno prirejali še mnogi drugi, tudi Elvis Presley in Tom Jones, in sicer pod naslovom "Run On" Še eno verzijo je pomembno omeniti iz novejše zgodovine, in sicer tisto od Moby-ja iz leta 99, katera pa sempla verzijo Bill Landford & the Landfordaires iz leta 49. A osnova za najnovejšo verzijo od Marilyn Manson, ki jo lahko slišimo na radijskih postajah, je za osnovo uporabljena prav verzija Johnny Cash-a, ki ji bomo na koncu oddaje prisluhnili.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s svežimi hiti, ki nas bodo greli to zimo. V ozadju že poslušamo pesem Coming Home, ki jo izvaja Pusha T v sodelovanju z Lauryn Hill,. Pusha T, rojen Terrence LeVarr Thornton, je ameriški raper, pisec in predvsem zelo uspešen producent. Začetki njegove karier so povezani z delom v hip hop duu Clipse, kjer sodeluje s svojim bratom, No Malice. Z njim je ustanovil tudi založbo, Re-Up Records, a se kasneje za solo projekte preselil na Kanye West-ovo GOOD Music, ki je del Def Jam Recordings. Pusha je svoj prvi solo album, My Name Is My Name, izdal leta 2013, leta 2015 pa še drugega, King Push – Darkest Before Dawn: The Prelude. Isto leto ga je Kanye West postavil na mesto direktorja GOOD Music. Povezava med njima je močna tudi v glasbenem smislu, saj je Pusha T-jev prvi uspešen skok v glasbeno industrijo pomenilo prav sodelovanje na pesmi "Runaway" od Kanye West-a. tudi njegov do sedaj največji hit "Mercy", je produkt iste naveze. Pusha je izdal zelo dobro ocenjen album Daytona leta 2018, ki je na Metacritic dosegel oceno 86, kar pomeni vsesplošno priznanje, z albumom pa si je prislužil tudi nominacijo za Best rap album. Pesem Coming home ni del tega albuma, temveč novega, ki še ni izdan. Pusha je znan tudi po kontroverzah, predvsem v povezavi z javnimi prepiri z drugimi raperji, med drugimi Lil Wayne-om in Drake-om. Nekaj kontroverz je bilo povezanih tudi s krajo tujega materiala, a za pesem Coming home se zdi, da je pravočasno uredil vse potrebne avtorske pravice. Sempl, ki je zanjo uporabljen, prihaja s pesmi After you, Roberte Flack, iz leta 1977. Roberta Cleopatra Flack, ameriška pevka, je najbolj znana po hitu "Killing Me Softly with His Song", pa tudi po hitih, ki so vsi zasedli sam vrh lestvic: "The First Time Ever I Saw Your Face", "Feel Like Makin' Love" ter "Where Is the Love" in "The Closer I Get to You", ki ju izvaja v duetu z Donny Hathaway-em. Roberta je edina solo glasbenica, ki je osvojila Grammy Award za album leta dve zaporedni sezoni: za "The First Time Ever I Saw Your Face" leta 73 in za "Killing Me Softly with His Song" leta 74. Nad Robert-inim minimalističnim in klasičnim pristopom do petja, v katerem niso v ospredju čustva, kritiki nisi bili preveč navdušeni, saj naj ne bi bil združljiv s soul glasbo. Opisovali so ga: "fin, urban, rezerviran, smooth, sofisticiran", a tudi "dolgočasen, depresiven, mlačen, učen in preračunljiv". Kljub temu je Roberta označena za najpomembnejšo črnsko pevko po Arethi Franklin, saj jo lahko doživljamo tudi kot prijazno, inteligentno in všečno. V 40-letni karieri je izdala 20 studijskih albumov, zadnjega leta 2018, pri starosti 81 let. Pesem v ozadju, After you, prihaja z njenega tretjega albuma, Blue Lights in the Basement, ki je bil komercialno zelo uspešen in njen tretji zaporedni, ki se prebil med 10 najboljših na lestvicah. Na albumu najdemo njen velik hit "The Closer I Get to You", v duetu z najboljšim prijateljem Donny Hathaway-em. "After You" je bila prva od mnogih skladb, spisanih v sodelovanju z Michael Masser-jem, leta 2008 pa je Roberta izjavila, da je prav "After You" ena njenih najljubših skladb. Prisluhnimo torej pesmi After you Roberte Flack, iz katere je za produkcijo sveže pesmi Coming Home, ki jo bomo poslušali to zimo, črpal semple Pusha T.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo svežem hitu Maroon 5, z naslovom Memories. Izdan je kot napovedni singl prihajajočega, že sedmega studijskega albuma skupine, ki naj bi bil izdan kmalu, zelo verjetno pred pričetkom turneje po ameriškem kontinentu, ki se prične 23. februarja. Maroon 5 so ameriški pop rock band, ki je začel z delom pod imenom Kara's Flowers že leta 1994, ko so člani bili še v srednji šoli. Po dveh uspešnih albumih in krajši pavzi so se na sceno vrnili pod imenom Maroon 5 in pričeli izjemno uspešno glasbeno kariero. V njej so prodali že preko 120 milijonov albumov, kar jih postavlja zelo visoko na lestvici najbolj prodajanih glasbenikov vseh časov. Skupina sicer večkrat izjavlja, da so samozadostna celota in da sami pišejo svoje pesmi, a dejstva govore drugače. Maroon 5 so izdali že 15 pesmi, ki so priredbe, v vsaj šestih dodatnih pa je zaslediti semplanje. Verjetno je Lavine-ova izjava v članku o njihovem piscu in producentu Benny Blanc-u bližja resnici. Kot Lavin zanj pravi: ''Ima Midasov dotik pri sestavljanju ekipe v določenem trenutku pri izpeljavi glasbenega momenta. Je za sodelovanje in je neverjetno uspešen pri izbiri najboljšega za določeno nalogo.'' Očitno Midasov dotik uporablja tudi za izbiro semplov, ki bi najbolj ustrezali pesmim Maroon 5 in ga je za sestavo novega hita tudi uporabil. Tokrat so se vrnili preko 300 let v zgodovino in si sposodili iz skladbe "Pachelbel-ov Canon" od Johann Pachelbel-a. Johann Pachelbel je bil nemški skladatelj, organist in učitelj, ki je v višave dvignil vzhodno-nemške šole orgel, s svojimi deli pa si je prislužil mesto med najpomembnejšimi skladatelji srednjega Baročnega obdobja. Pachelbel-ov Canon je, podobno kot njegove druge skladbe, v času njegovega življenja bil zelo popularen, nato pa za nekaj stoletij potonil v pozabo. Šele izvedba skladbe leta 1968 s strani Jean-François Paillard chamber orchestra, je kanonu prinesla ponovno popularnost, in v 70-tih je ta postal množično izvajan. V ranih 80-tih je bil skorajda vseprisoten kot glasba v ozadju. Od 70-tih naprej pa so elementi skladbe tudi množično semplani. Kot je leta 2002 dejal glasbeni producent Pete Waterman, je kanon "skoraj pradedek pop glasbe, saj smo nanj podzavestno navajeni glede na njegovo uporabo v zadnjih 30 letih". Odmeve skladbe namreč najdemo v pesmih kot so "I Should Be So Lucky" od Kylie Minogue, "All Together Now" od The Farm, "Go West" od The Pet Shop Boys, "C U When U Get There" od Coolio pa tudi rock pesmih kot sta "Basket Case" od Green Day in "Don't Look Back in Anger" od Oasis. Prisluhnimo torej popularnem viru semplov in melodij, "Pachelbel-ovem Canon-u" od Johann Pachelbel-a, ki so ga pred kratkim semplali Maroon 5 za izgradnjo melodije svežega hita Memories.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Tudi to oddajo posvečamo žalostni vesti, saj nas je decembra zapustil še en pomemben glasbenik. Pri 97-tih letih je namreč preminil Gershon Kingsley, mojster elektronskih zvokov in pionir Moog sintetizatorja. Ime vam verjetno ne pomeni veliko, a gre za umetnika, ki je imel na glasbeno sceno velik vpliv in so ga prirejali in semplali v množici pesmi. Njegova najbolj semplana pesem je Rebirth, katero so kasneje uporabili glasbeniki Madlib, Das EFX, Jay-Z, De La Soul, Everlast, J Dilla in mnogi drugi. Predvsem začetek pesmi je bil kasnejšim hip hop artistom še posebej zanimiv. A to ni pesem, po kateri je Gershon Kingsley najbolj znan. Gershon je bil pionir v uporabi Moog sintetizatorja v 60-tih in je znan kot skladatelj, ki je elektronske zvoke vpeljal v glasbeno industrijo. Najbolj znan je po zimzelenem instrumentalnem hitu Popcorn z albuma “Music to Moog By” iz leta 69. Pesem je postala 'best seller' in je prirejena v stotinah primerih. Med drugim s strani skupine Hot Butter leta 72, verzija, ki je dejansko postala megahit ter je uporabljena v reklamah in televizijskih špicah širše po svetu, tudi pri nas, kot se verjetno starejši poslušalci lahko spomnite. Uspešno so jo priredili tudi Kraftwerk, Herb Alpert & the Tijuana Brass, Aphex Twin in the Muppets. Gershon Kingsley je sicer rojen kot Goetz Gustav Ksinski leta 1922, v Bochumu, Nemčiji. Preselil se je v ZDA in spremenil ime v Gershon, po Mozesovem sinu, ime pa v grobem prevodu pomeni ''tujec''. Bil je uspešen klasični skladatelj, a ga je s časom vedno bolj privlačil elektronski zvok, predvsem v času, ko je delal za Vanguard Records sredi 60-tih. V elektronsko glasbo ga je vpeljal francoski glasbenik Jean-Jacques Perrey, ki je združeval sintetizirane zvoke iz posnetkov, s pomočjo ranega elektronskega instrumenta, Ondioline. V tem času je spoznal še prvi Moog sintetizator in njegovega izumitelja, Roberta Mooga in leta 69 s svojimi prihranki kupil enega od instrumentov. Moog je takrat stal $3,500 kar je ekvivalentno današnjim $25,000, in je bil dejansko velika investicija. Ta se mu je sicer povrnila, saj je ustvaril kopico uspešnih pesmi in zvokov za reklame. O Moogu je v intervjuju za The Times leta 72 izjavil: ''da je instrument s smislom za humor''. Njegovo glasbo srečujemo v širokem spektru zabavne industrije, na Bostonski javni televiziji WGBH že od leta 71 predvajajo njegov 7-sekudni glasbeni crescendo. Podobno velja za Disneyland, ki od daljnega leta 72 ob svetovno znanem dogodku Main Street Electrical Parade uporablja kompozicijo “Baroque Hoedown”, ki jo je spisal s Perrey-jem. V sodelovanju dua pod imenom Perrey-Kingsley sta ustvarila množico albumov, začenši z “The In Sound from Way Out!” leta 66. The Beastie Boys so naslov albuma uporabili za 30 let starejši instrumentalni album in Kingsley-ja prepričali, naj posname tudi novo verzijo pesmi Popcorn s pridihom hip-hopa. Ko se je dvojec razšel, je Kingsley vso pozornost namenil Moog-u in leta 69 izdal album “Music to Moog By,” s katerega prihaja tudi originalna verzija “Pop Corn.” Čeprav je bil rani Moog predvsem studijski instrument, je Kingsley ustanovil prvi Moog kvartet za koncerte, kar je bilo sprejeto z zelo mešanimi kritikami. Skupina Hot Butter, ki je leta 72 zelo uspešno priredila Popcorn, pa je ustanovljena prav s strani enega od članov kvarteta. Kingsley je pisal glasbo v dosti širšem spektru in v svoji zajetni diskografiji izdajal albume s področja popularne, klasične, avant-garde-ne, jazz, rock, elektronske dance glasbe ter se znašel celo v baročnih, minimalističnih in eksperimentanih vodah. Z originalno verzijo Popcorn se poslovimo od pred kratkim preminulega Gershon Kingsley-a.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Naslednji dve oddaji bomo posvetili dvema posebnežema glasbene industrije, ki sta med prazniki preminila. Prvi je Neil James, ki je pri 75-tih letih umrl nenadne smrti. Njegovo ime vam verjetno ni takoj znano, a kot bomo ugotovili, je imel na zabavno in glasbeno industrijo predvsem v Veliki Britaniji velik vpliv, njegovo glasbo so tudi uspešno prirejali in semplali tudi znani glasbeniki. Neil Innes je angleški pisec, komik in glasbenik. Najbolj znan je po delu s kolektivom Monty Python ter po glasbeni karieri v kateri je bil član skupin The Rutles in The Bonzo Dog Doo-Dah Band, izdajal pa je tudi solo pesmi. Največji hit skupine Bonzo Dog Doo-Dah Band, ki jo je sproduciral Paul McCartney, ima naslov I’m the Urban Spaceman. Pesem je dosegla peto mesto na UK lestvici leta 1968 in osvojila Ivor Novello nagrado. Niel je napisal to pesem, saj je bil pevec, pisec, kitarist in klaviaturist skupine. Skupino je sicer zaznamovala kopica prepirov v letih, v katerih so se večkrat razšli, tožili, kregali in znova sestajali, a kot pravi, mu je skupina prinesla ene najlepših spominov. Ker je bil vsestranski ustvarjalec, je njegov vpliv v Veliki Britaniji segal širše kot le v zabavno industrijo, na primer, skoval je frazo Cool Britannia, ki je postala mantra delavske stranka v času Tony Blair-a, kar Neilu sicer ni bilo preveč všeč. V vrtincu kaosa Bonzo Dog Doo-Dah Banda, je Neil Innes vedno bil kreativna sila in mirna stran vesele skupine študentov in satirikov, katerih uspeh v 60-tih je utrl pot kolektivu Monty Python. In medtem ko so se Bonzos razpadali, je Neil pričel sodelovati z kolektivom Monty Python, za katerega je pisal pesmi za film Monty Python and the Holy Grail, v katerem je tudi igral. Kasneje so Neila označili kot ''sedmega Python-a” na podlagi njegovih prispevkov za skeče in filme, pa tudi glasbo, v sodelovanju, ki se je raztezalo dlje zgolj od projekta Holy grail. na primer, za najbolj prepoznavno pesem Always Look on the Bright Side of Life iz filma Life of Brian, je Neil prispeval prepoznavno žvižganje. Eric Idle-ova TV serija Rutland Weekend Television leta 75, je Nielu postala odskočna deska za skupino the Rutles, glasbeno parodijo na temo skupine The Beatles, čemur je sledila še serija Innes Book of Records na BBC2. Neilov glasbeni direktor, John Altman, je o njem povedal: “On je resnično zelo talentiran človek. Ko si poslušal njegove pesmi za The Rutles, si si mislil 'to je ravno tako dobro kot Beatles.’ George Harrison je bil velik oboževalec skupine in je vedno prihajal v studio, ko smo snemali. Izjavil je celo, da je imel The Rutles dejansko raje kot The Beatles.” Za konec se posvetimo še eni njegovih bolj znanih pesmi, ki jo je izdal kot solo glasbenik. How Sweet to Be an Idiot je pesem z njegovega prvega solo albuma z istim imenom iz leta 73, ki pa ni bil pretirano uspešen. Neil je kasneje o tem obdobju povedal: ''United Artists records so bili do mene izredno prijazni … in na svoj način sem se jim želel za to zahvaliti. Ustvaril sem kopico trapastih pesmi v času, ko se mi je zdelo, da glasbena industrija še premore smisel za humor. Napaka.'' No, pesmi pa so oboževalci njegovega dela vseeno slišali, med njimi tudi člani skupine Oasis, ki so semplali melodijo pesmi za svoj velik hit Whatever, kot lahko ugotovite tudi sami. Innes je za melodijo prejel avtorske pravice tudi s strani Oasis. In s to pesmijo se tudi poslovimo od Neil-a Iness-a, mojstra glasbenega humorja, kot mu radi pravijo: How Sweet to Be an Idiot, pesem, katere melodija je dejansko več uspeha prinesla skupini Oasis kot Nielu samemu.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s svežimi hiti, ki nas bodo greli to zimo. V ozadju že poslušamo pesem Sorry od Joel Corry-ja, katera je pod drobnogledom danes. Joel je angleški DJ, producent in fitnes trener. V glasbeni industriji je nov obraz, pa čeprav je na njej aktiven že 5 let, a do sedaj brez vidnejšega uspeha. Prepoznavnost je dočakal s pesmijo "Sorry", ki se je povzpela do šestega mesta na UK Singles Chart, potem ko je bila uporabljena v britanski resničnostni TV seriji Love Island. Corry je večkrat v intervjujih izjavil, da je nanj v mladosti, ko se je oblikoval kot producent in DJ, močno vplivala UK garage scena. UK garage, žanr znan tudi pod kratico UKG, je elektronska podveja, ki se je v Angliji pojavila v začetku 90-tih, najbolj znana predstavnika pa sta verjetno Craig David in Artful Dodger. Joel Corry se je sicer angleški javnosti predstavil že leta nazaj, ko je nastopal v drugi Britanski resničnostni seriji, Geordie Shore, skupaj s svojo tedanjo partnerico, Sophie Kasaei. Prav tako vodi uspešno trenersko podjetje in aplikacijo Joel Corry PT. Vzporedno prodaja tudi gimnastična oblačila pod znamko Most Rated, kar pa je tudi naziv njegove založbe. Od leta 2015, ko se je odločil delovati tudi v glasbeni sceni, je izdal že 12 singlov, a brez uspeha. To mu je končno uspelo z letošnjim hitom "Sorry", ki je julija letos podrl tudi rekord kot 'most Shazamed track in one day' z preko 41,000 Shazam-i. A za ta težko pričakovani uspeh se mora Joel zahvaliti tudi drugim. Najprej verjetno Hayley May, katere vokale je brez navedbe njenega imena uporabil, nato pa predvsem nekem drugem britanskem glasbenem aktu, saj je pesem Sorry v bistvu priredba. "Sorry (I Didn't Know)" v originalnem nazivu, je pesem UK garage dua Monsta Boy z gostujočimi vokali od Denzie, in pesem je dejansko tudi za njih največji hit v karieri. Prvič je izdana leta 99 kot white label, leto kasneje pa kot uradni singl na Locked On/XL Recordings. Pesem je dosegla številko 25 na UK Singles Chart in številko ena na UK Dance Chart oktobra 2000. Monsta Boy sta pričela z ustvarjanjem tehno in rave glasbe, preden sta se preusmerila v Garage, ki je bil takrat v Veliki Britaniji v polnem razmahu. “I’m Sorry (I didn’t know)” se je najprej pojavljala na ogromnem številu piratskih radijskih postaj in pridobivala na popularnosti, nakar jo je prepoznal tudi Dreem Teem na Radio 1, preko česar pa si je pesem zagotovila tudi nacionalno prepoznavnost in potrditev. Najdemo jo na preko 100 kompilacijskih albumov, kar dodatno priča o njeni popularnosti med DJ-ji, na Youtube pa je kljub temu, da nima uradnega videa, zbrala že preko 6 milijonov ogledov. Prisluhnimo torej originalni verziji pesmi Sorry v izvedbi Monsta Boy, katere priredbo v izvedbi Joel Corry-ja bomo to zimo imeli priložnost poslušati na radijskih postajah.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih, ki nas bodo greli to zimo. Današnja pesem nosi naslov Liar, izvaja jo Camila Cabello. Dvaindvajsetletna Karla Camila Cabello Estrabao je Kubansko Ameriška pevka. Camila se je rodila na Kubi, njena družina pa se je dosti selila med Havano in Mexico City-jem, nakar so se le ustalili v Miamiju, ko je Camila dopolnila 5 let. Kot del dekliške skupine Fifth Harmony je sodelovala pri izdaji njihovega EP-ja in dveh albumov. Decembra 2017 je skupino zapustila in se posvetila solo karieri. Pred izdajo prvega albuma je izdala dva singla, s katerima je takoj opozorila nase, saj sta se prebila med 20 najboljših na Billboardovi lestvici: "I Know What You Did Last Summer" s Shawn Mendes-om in "Bad Things" z Machine Gun Kelly, ki je dosegla celo številko 4 na lestvici. Predlani je nato izdala debitantski album The Hurting. The Healing. The Loving, ki je dosegel velik uspeh, predvsem na krilih velikega hita Havana, ki jo izvaja v sodelovanju s Young Thug. V 2019 je Camila sproducirala še en megahit, "Senorita", znova v sodelovanju s Shawn Mendes-om. Decembra 2019 pa smo dočakali še njen drugi album, Romance, skupaj z njim pa dva promocijska singla, "Liar" in "Shameless", ki pa zaenkrat še nista dosegla vidnejšega uspeha. Poglejmo pa, kaj je za izgradnjo pesmi Liar Camila uporabila. Gre za uporabo tujega materiala iz dveh dokaj znanih pesmi, in sicer ju je uporabila za izgradnjo melodije svoje pesmi. Prva od dveh je All that she wants, od švedske skupine Ace of Base. Skupina je izdala štiri albume med leti 1992 in 2002, ter jih prodala v preko 50 milijonski nakladi, kar pa jih vseeno postavi šele na tretje mesto najuspešnejših švedskih skupin, prvi dve sta ABBA in Roxette. Album Happy Nation (kesneje ponovno izdan kot The Sign), iz katerega prihaja tudi pesem All that she wants, je eden najbolje prodajanih albumov vseh časov, saj je dosegel devetkratno platinasto prodajo v ZDA. Bil je tudi prvi album s tremi št. 1 pesmimi na Billboard Mainstream Top 40 chart: "All That She Wants", "The Sign" in "Don't Turn Around". Druga pesem , katero je Camilla uporabila za melodijo svoje, je bila prav tako zelo uspešna, izdana pa je 10 let prej All that she wants, leta 1983. "All Night Long (All Night)" je hit ameriškega pisca in pevca Lionel Richie-ja z njegovega drugega albuma Can't Slow Down. Združuje Richie-jev soulovski stil The Commodores s karibsko glasbo. Ta nova, bolj plesna pop kombinacija se je izkazala za zelo uspešno in pesem je dosegla vrh na kar treh različnih Billboard lestvicah: pop, R&B in adult contemporary lestvici. V zvezi s to pesmijo je povezano eno zanimivo dejstvo. Besedilo pesmi je v celoti napisano v angleščini, a nekateri deli besedila izstopajo kot 'Afriški'. Gre za frazi "Tom bo li de say de moi ya," in "Jambo jumbo". Richie je več intervjuih priznal, da ne gre za dejanski afriški jezik, temveč da si je fraze sam izmislil in da ne pomenijo ničesar konkretnega. Richie je to potezo označil kot čudovito potegavščino. Povod zanjo pa je bila ugotovitev, da nima časa za najem prevajalca in delo z njim na tem delu pesmi, zato je bil prisiljen v improvizacijo. Seveda, Camila ni prva, ki si je sposojala iz te pesmi, pesem All night long je doživela že 15 uspešnih priredb, semplana je pa v preko 30 primerih. Pred kratkim jo je uspešno uporabil leta 2010 Enrique Iglesias za svoj hit "I Like It", semplan del pa zasledimo po prvem in tretjem refrenu. Prisluhnimo torej Lionel Ritchie-jevi klasiki, All Night Long (All Night), ki jo je med drugimi, pred kratkim semplala tudi Camilla Cabello za svoj nov hit Liar.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo sveži pesmi, ki jo lahko zasledimo na radijskih postajah in prihaja z novega albuma Everyday Life skupine Coldplay. Everyday Life je njihov osmi studijski album, izdan pred mesecem dni in je dvojni album. Prva polovica nosi naslov Sunrise in druga Sunset, mi pa bomo pod drobnogled vzeli aktualni singl s polovice Sunrise. Ta vsebuje 8 pesmi, med njimi tudi pesem Arabesque, ki je bila izdana kot prvi singl z albuma skupaj s pesmijo Orphans. Kar 8 od skupno 16 pesmi z dvojnega albuma vsebuje semple in Arabesque je ena izmed njih. Za kompozicijo te nenavadne pesmi so se Coldplay obrnili k materialom družine Kuti. Femi Kuti, najstarejši sin legendarnega afrobeat pionirja Fela Kuti, sodeluje na pesmi kot soizvajalec in prispeva distinktivni trobilski del pesmi. Pokojni Fela Kuti se prav tako pojavi na pesmi, saj so semplali del njegovega govora iz dokumentarnega filma Music Is the Weapon iz leta 1982 in ga vključili v pesem. Eksperiment se je dobro obnesel in kritiki so pesem ocenili kot zelo dobro. Kot povzema Christopher Roberts za Under the Radar: "'Arabesque' je ena najbolj cool in zanimivih pesmi, izdana s strani skupine v zadnjih letih". Nemalo zaslug za to ima seveda prispevek obeh članov Kuti družine, ki se ji malce posvetimo. Femi Kuti, ki sodeluje na pesmi s trobilnimi vložki, je pričel svojo glasbeno kariero v očetovi glasbeni skupini, Egypt 80. Leta 86 je Femi ustanovil svojo skupino, Positive Force, in se uveljavil v glasbeni industriji tudi izven sence očetove enormne zapuščine. Njegov oče, Fela Kuti, ali krajše kar Fela, je bil Nigerijski multi-instrumentalist, glasbenik, pisec, pionir Afrobeat glasbe in aktivist za človeške pravice, v očeh nekaterih sicer politični radikalec in izobčenec. Bil je vse to in še nastopač par excellence, izumitelj Afro-beat-a, nepopravljiv seksist in muhast megaloman. Na vrhuncu moči je bil zagotovo eden najbolj karizmatičnih in vplivnih glasbenikov Afrike in nemogoče je zanemariti vpliv in pomen, ki ga je imel na globalno sceno. Ob njegovi smrti avgusta 97 zaradi komplikacij, povezanih z AIDS-om, je žalovala celotna mednarodna glasbena scena, saj smo izgubili glasbeni in sociopolitični glas, primerljiv s tistim Bob Marley-a. Izjava izdana s strani United Democratic Front of Nigeria ob njegovi smrti verjetno najbolje povzame takratne misli mednarodne glasbene in širše scene: "Tisti, ki so te dobro poznali, dobro vedo, da si bil odločen v nesprejemanju kompromisov z zlom, s katerim si se boril celo življenje. Čeprav sta te slabila čas in usoda, si ostal močan v svoji volji in se nisi nikoli oddaljil od svojih ciljev, svobodne, demokratične in socialne Afrike." Glasbeno gledano je Fela bil še večja legenda, Afro-beat pionir, ki je tekom kariere sproduciral preko 60 albumov. Vplival je na neizmerno množico kasnejših glasbenikov in po smrti leta 97 se je zgodil pravi preporod njegovega vpliva na glasbeno kulturo. To je kumuliralo v ponovni izdaji njegovega celotnega kataloga s strani Universal Music ter tudi Broadway-skih in izven-Broadway-skih biografskih predstav, prav tako pa so se pojavile nove skupine, kot na primer Antibalas, ki so njegovo afrobeat delo razvijale in predajale novi generaciji poslušalcev. Za konec oddaje prisluhnimo Fela-inemu govoru iz dokumentarnega filma Music Is the Weapon iz leta 1982, ki so ga za svojo novo pesem Arabesque, semplali Coldplay.
Neveljaven email naslov