Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobrodošli v oddaji Second Hand.
Letos poleti je nekaj velikih albumov v smislu samplanja in glasbenega stila praznovalo obletnice, danes pa se bomo osredotočili na Hell Jamesa Browna, ki je praznoval 50 let.
Ko je James Brown posnel Hell, svoj osemintrideseti studijski album, je že izumil soul glasbo, kot jo poznamo, in se poglobil v rastoči žanr funka.
Z Hell, izdanim pred 50 leti, se je “The Hardest Working Man Show Business” in “The Godfather of Soul“ resno potrudil, da bi ustvaril enega najboljših albumov v njegovem ogromnem katalogu in potrdil svoj "Minister of New Super Heavy Funk" vzdevek.
Hell je bil nadaljevanje uspešnega funka polnega albuma The Payback (1973), ki ga nekateri smatrajo za najboljšega v Brownovi karieri.
Album vključuje sloge iz drugih žanrov in vključuje inovativne glasbene aranžmaje za številne pesmi. Zaradi raznolike strukture pesmi in zvoka je Hell edinstven album v Brownovem katalogu in takoj je postal vir za semplanje, saj je bil vir semplov za več kot 200 kasnejših pesmih.
Po Hell je James Brown nadaljeval s snemanjem albumov z impresivno hitrostjo in pogosto izdal par albumov na leto. Na žalost je Brown namesto z inovacijami začel loviti trende, namesto da bi jih postavljal. Kot večina glasbenikov v 70. letih je tudi on začel sprejemati disko daleč po njegovem razcvetu in snemal albume brez vsebine, kakovost pa je začela opazno padati.
Toda Hell še vedno sodi v panteon odličnih funk in soul albumov. Zelo malo je tega, česar Brown ne bi mogel narediti kot umetnik, a kljub temu je ustvarjanje pošastno funky albuma, ki vključuje tudi verodostojna prizadevanja v salsi in gospelu, impresivno. Brownov um je bil ustvarjalen kot vedno in tudi na osemintridesetem albumu je znal ustvariti glasbo, ki je zdržala pol stoletja.
390 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Dobrodošli v oddaji Second Hand.
Letos poleti je nekaj velikih albumov v smislu samplanja in glasbenega stila praznovalo obletnice, danes pa se bomo osredotočili na Hell Jamesa Browna, ki je praznoval 50 let.
Ko je James Brown posnel Hell, svoj osemintrideseti studijski album, je že izumil soul glasbo, kot jo poznamo, in se poglobil v rastoči žanr funka.
Z Hell, izdanim pred 50 leti, se je “The Hardest Working Man Show Business” in “The Godfather of Soul“ resno potrudil, da bi ustvaril enega najboljših albumov v njegovem ogromnem katalogu in potrdil svoj "Minister of New Super Heavy Funk" vzdevek.
Hell je bil nadaljevanje uspešnega funka polnega albuma The Payback (1973), ki ga nekateri smatrajo za najboljšega v Brownovi karieri.
Album vključuje sloge iz drugih žanrov in vključuje inovativne glasbene aranžmaje za številne pesmi. Zaradi raznolike strukture pesmi in zvoka je Hell edinstven album v Brownovem katalogu in takoj je postal vir za semplanje, saj je bil vir semplov za več kot 200 kasnejših pesmih.
Po Hell je James Brown nadaljeval s snemanjem albumov z impresivno hitrostjo in pogosto izdal par albumov na leto. Na žalost je Brown namesto z inovacijami začel loviti trende, namesto da bi jih postavljal. Kot večina glasbenikov v 70. letih je tudi on začel sprejemati disko daleč po njegovem razcvetu in snemal albume brez vsebine, kakovost pa je začela opazno padati.
Toda Hell še vedno sodi v panteon odličnih funk in soul albumov. Zelo malo je tega, česar Brown ne bi mogel narediti kot umetnik, a kljub temu je ustvarjanje pošastno funky albuma, ki vključuje tudi verodostojna prizadevanja v salsi in gospelu, impresivno. Brownov um je bil ustvarjalen kot vedno in tudi na osemintridesetem albumu je znal ustvariti glasbo, ki je zdržala pol stoletja.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo svežem hitu z radijskih postaj, Reminds Me of You, ki jo izvaja Juice WRLD v sodelovanju z The Kid LAROI. Kot je bil primer v prejšnji oddaji in pesmi "What You Know Bout Love" glasbenika Pop Smoke, gre tudi pri današnji za posthumno izdajo pesmi. Podobno kot Pop Smoke, nas je lani zelo mlad, pri zgolj 21 letih, zapustil tudi Juice Wrld. Juice Wrld, ameriški raper, pevec in pisec pesmi prihaja iz Čikaga. Ime je razvil na podlagi oboževanja raperja Tupac Shakur-ja in njegovega filma Juice, v katerem govori o prevzemu sveta. Juice Wrld-ova pesem "Lucid Dreams" je na platformi Spotify presegla bilijon ogledov, na Billboard Hot 100 lestvici pa dosegla drugo mesto. Uspeh pesmi "Lucid Dreams", skupaj s hitom pred njo, "All Girls Are the Same", mu je zagotovil pogodbo z Interscope Records. Oba hita in še trije drugi singli: "Lean wit Me", "Wasted", ter "Armed and Dangerous", prihajajo z njegovega debitantsega albuma Goodbye & Good Riddance iz leta 2018, katerega so kritiki in poslušalci zelo dobro sprejeli. Po kolaboraciji z Future na mixtape-u Wrld on Drugs, je leta 2019 Juice WRLD izdal še drugi album, Death Race for Love, ta pa je ob izdaji zasedel sam vrh Billboard 200 lestvice s pomočjo hitov "Robbery" in "Hear Me Calling". Juice WRLD je umrl osem mesecev kasneje, njegova smrt pa je posledica prevelikega odmerka drog. Njegova smrt je izzvala enormen odziv in žalovanje na vseh socialnih medijih in ostalih kanalih glasbene industrije. Njegov prvi posthumni album, Legends Never Die, je izdan lani in je takoj ob izdaji zasedel vrh Billboard 200 lestvice. Album je postal najuspešnejši posthumni album po dvajsetih letih in je izenačil rekord za največ hkratnih top-10 singlov na Hot 100 lestvici. Pesem Reminds me of you sicer ne prihaja s tega albuma, temveč je ena izmed petih še kasneje izdanih posthumnih pesmi Juice WRLD-a in je v bistvu priredba oziroma predelava zgolj nekaj mesecev starejše pesmi "Reminds Me" nemške pevke Kim Petras, ki trenutno deluje v Los Angeles-u. Petras je pričela z izdajo glasbe že kot najstnica in izdala debitantski EP One Piece of Tape leta 2011. neodvisno od založb je izdala svoj prvi singl "I Don't Want It at All" leta 2017, ta pa je zasedel vrhove mnogih lestvic na platformi Spotify. Uspešnem preboju na Spotify so sledili še singli, ki so se prebili tudi na Billboard lestvice. Na podlagi ranega uspeha je izdala še kolekcijo digitalnih singlov, ki so kasneje postali produkt, znan kot Era 1. Petras je izdala debitantski album Clarity leta 2019, sledil je še album na temo noči čarovnic Turn Off the Light. Lani je Kim mednarodno slavo utrdila s pesmima "Malibu" in "Broken Glass", slednjo pa je izdala v sodelovanju z Kygo. Prav tako lani je izdana še pesem Reminds me, katero je priredil Juice WRLD v sodelovanju z The Kid LAROI in je posthumno izdana konec leta 2020.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes si bomo podrobneje pogledali sveži hit izvajalca Pop Smoke z naslovom What You Know Bout Love. Pop Smoke je bil ameriški raper, pevec in pisec pesmi. Mnogi ga izpostavljajo kot osrednjo figuro Brooklyn drill glasbenega stila. Pop je svoj stil razvijal predvsem v sodelovanju z angleškimi glasbeniki, ki se osredotočajo na bolj minimalistično in agresivno instrumentalno podlago kot drill glasbeniki iz ZDA. Odraščal je v rodnem Brooklyn-u, kariero pa je pričel leta 2018, ko je izdal svoj debitantski singl "Mpr (Panic Part 3 Remix)", pozornost kritikov in poslušalcev pa pritegnil s pesmijo "Welcome to the Party" leta 2019. Njegov drugi mixtape, Meet the Woo 2, je izdan 7. februarja 2020 in se takoj uvrstil na sedmo mesto Billboard 200 lestvice. Zgolj dva tedna po izdaji mixtape-a, je Pop Smoke udeležen v streljanju v njegovi hiši v Los Angeles-u, za posledicami česar je tudi umrl. Policija ni uspela z gotovostjo utrditi ali je šlo za streljanje povezano s tolpami ali za tragičen zaključek poskusa ropa hiše. Pop je bil star samo 20 let. 50 Cent je kot izvršni producent zaključil Pop-ov posthumni debitantski album, Shoot for the Stars, Aim for the Moon, in ga izdal julija lani. Album je debitiral na samem vrhu Billboard 200 lestvice, prav vsi singli z albuma pa so se uvrstili med Billboard Hot 100. Z albuma je izdana serija mednarodnih top-10 singlov, med drugimi najbolj uspešen "For the Night" in "What You Know Bout Love", ki ga poslušamo v ozadju. Za produkcijo slednje pesmi pa so uporabili sempl, ki prihaja iz pesmi Differences glasbenika Ginuwine. Ginuwine je prav tako ameriški pevec in pisec besedil, ki pa je dodatno uspešen tudi kot plesalec in filmski igralec. Ginuwine je kariero pričel ko član skupine Swing Mob v ranih 90tih. Par let kasneje je podpisal še solo pogodbo z Epic Records in izdal serijo multi-platinastih albumov in singlov ter postal ena največjih zvezd R&B glasbe na prelomu tisočletja. Pesem Differences prihaja iz uspešnega albuma The Life iz leta 2001, ki je tudi prvi od njegovih albumov, katerega ni v celoti sproduciral Timbaland. Pesem je bila najuspešnejši singl z albuma in se je na vrhu U.S. R&B lestvice zadržala štiri tedne.
Danes bomo pod drobnogled vzeli pesem My Head & My Heart pevke Ave Max, glasbene zvezde z albanskimi koreninami. V oddaji smo jo srečali že ob izdaji hita Kings & Queens, za katero je uporabila sempl iz starejše pesmi, in tudi v primeru novega hita, se je Ava Max odločila uporabiti tuj material za osnovo pesmi. Ava se je v mladosti selila po državah ZDA v iskanju uspešnega preboja, nakar je leta 2016 uspela dobiti pogodbo z Atlantic Records in leta 2018 izdala velik hit, "Sweet but Psycho", ki ji je omogočil preboj med zvezde pop industrije. Z debitantskega albuma, Heaven & Hell, so sledili hiti 'Kings & Queens", "Who's Laughing Now?" in nazadnje še "My Head & My Heart". Melodija pesmi vam je verjetno poznana, če ste dovolj stari, da pomnite hit iz leta 2000, Around the World (La La La La La), nemške Eurodance skupine ATC oziroma daljše, A Touch of Class. Pesem je skupinin prvi in največji hit, s katerim so se prebili na vrhove lestvic po vsem svetu. Izdali so dva albuma in osem singlov, a razen s pesmijo Around the World (La La La La La), brez vidnejših uspehov. Morda se razlog skriva v dejstvu, da je Around the World (La La La La La) zgolj priredba dve leti starejše pesmi in v njen v bistvu ni nič avtorskega dela skupine. ATC so priredili pesem "Pesenka", ruske pop–dance–techno skupine Ruki Vverh!. Ime skupine v prevodu pomeni 'roke gor', naslov pesmi pa 'pesem'. Pesem je izdana leta 1998, besedilo pa je v zapeto v ruščini, kar je eden izmed razlogov, da ni dosegla večjega mednarodnega uspeha. ATC so v bistvu pesem zgolj prevedli v angleščino in izkoristili njeno privlačno melodijo. Skupina Ruki Vverh!, katere gonilna sila, Sergey Zhukov, deluje tudi kot solo glasbenik, je od leta 1997 do danes izdala več kot 20 albumov. ATC ni edina skupina, ki je izkoristila melodijo pesmi za svoj uspeh, na njej so lastne hite gradili še beFour za pesem "Magic Melody" iz leta 2007, Beat Ink za "Around the World" leto kasneje, Chris Webby za "La La La" leta 2009, Auburn feat. Iyaz za "La La La" leta 2010 in kot zadnja še Ava Max za lanski hit "My Head & My Heart".
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes bomo pod drobnogled vzeli pesem Yonder, pod katero se podpisuje Salaam Remi, na njej pa sodelujeta Jennifer Hudson in Nas. Salaam Remi je ikonični hip hop, reggae, R&B in soul producent, ki je sodeloval z glasbeniki kot so Nas, Black Thought, Amy Winehouse, Jazmine Sullivan, Fugees, Fergie, Ini Kamoze, Nelly Furtado, Estelle ter Miguel, odkar je zagnal producentsko kariero sredi 80-tih. Konec lanskega leta je izdal nov - protestni album z naslovom Black On Purpose. Na albumu najdemo izjemno priredbo pesmi "Strange Fruit", preminule Betty Wright ter dodatne kreativne priredbe James Brown-ove "Say It Loud," Syl Johnson-ove "Is It Because I'm Black," in Bob Marley-jeve "Black Progress" (katero zapoje Bobov sin Stephen Marley). Avtorske pesmi na albumu Black On Purpose vsebujejo predvsem reference na George-a Floyd-a, Breonna-o Taylor in druge žrtve policijske brutalnosti nad črnci, pozive k rasni enakosti in svobodi, sporočila upanja, protestna besedila in ostre napade na rasizem, tako sistemski kot vsakodnevni. Pesem Yonder, ki je prav tako s tega albuma, je nastala v sodelovanju z Jennifer Hudson in Nas-om, zgradili pa so jo okoli strukture starejše pesmi, Goin' Up Yonder, ki jo izvajajo Walter Hawkins and The Love Center Choir. Walter Hawkins je ameriški gospel pevec in pastor, ki je leta 2000 postal škof. Hawkins je s glasbeno kariero pričel leta 1968 kot član bratovega zbora, kateri je posnel album z namenom zbiranja denarja za humanitarne namene, pesem s tega albuma, "Oh Happy Day", pa je postala velik hit. Walter je bratov projekt zapustil v ranih 70-tih in ustanovil Love Center Church v Oakland-u, California-i. On in njegov Love Center Choir so v nadaljnjih letih imeli veliko uspeha s svojimi Love Alive serijami posnetkov, ki so se prodali v milijonski nakladi. Skupno je Walter sproduciral ali sodeloval pri produkciji kar 116 hitov, ki so se pojavili na Billboard Gospel Music lestvici.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo svežem hitu, kolaboraciji skupin The Knocks in Foster the People, z naslovom All About You. The Knocks je ameriški duo, ki ustvarja elektronsko glasbo, sestavljata pa ga Ben "B-Roc" Ruttner in James "J.Patt" Patterson. Znana sta po uspešnih remixih ter tudi lastnih produkcijah. Pri lastnih produkcijah načeloma sodelujejo z drugimi glasbeniki, kot je razvidno tudi iz njihovih največjih hitov. Debitantski album z naslovom 55, so izdali leta 2016, drugega, New York Narcotic leta 2018, z njega pa pomnimo pesmi “Brazilian Soul”, Best Friend v sodelovanju s Sofi Tukker ter “Ride or Die” na kateri sodelujejo s Foster the People, kot je primer tudi v novi pesmi. Foster the People so ameriška indie pop skupina iz Los Angelesa, Kalifornije, ki deluje od leta 2009. Po uspehu pesmi "Pumped Up Kicks", ki je postala svetovni crossover radijski hit leta 2011 in se prebila na tretje mesto Billboard lestvice, je skupina postala svetovno znana. The Knocks in Foster The People so se lani po uspešni kolaboraciji na "Ride Or Die" znova sestali in pričeli skupno delo, za osnovo nove pesmi pa so si izbrali 40 let staro produkcijo, ki jo originalno izvaja Pastor T.L. Barret's. Pesem iz leta 1971 nosi naslov "Like a Ship", na njej pa sodeluje mladinski zbor. Ti mehki in čustveni elementi so postali odličen temelj za moreno pesem, kateri so dodani sloji elementov acid-elektronske glasbe in naknadno še edinstven vokal Marka Fosterja. Kombinacija vseh elementov se je organsko zlila v produkt, ki uspešno očrta kvalitete vseh sodelujočih. Pastor T.L. Barrett, ki je izvajal originalno pesem, je ameriški duhovnik in gospel glasbenik. Barrett je glasbene albume izdajal v 70tih letih, leta 1971 album Like a Ship (Without a Sail), s katerega prihajajo njegova najbolj znana dela in tudi pesem Like a Ship. Kot glasbenik, je bil do leta 2010 neznan zunaj Čikaga, nato pa je njegov album ponovno izdan, prejel odlične kritike in kmalu je pritegnil veliko zanimanja, Njegove pesmi pa so postale zanimiv material za semplanje.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnjo oddajo posvečamo jazz pionirju Chick-u Corea-i. Pred dvema tednoma je preminil star 79 let, potem ko je zbolel za redko obliko raka. V svoji karieri je izdal skoraj 90 albumov in osvojil 23 Grammy nagrad. Znan je kot pionir gibanja v 70-tih, ko sta se združevala rock in jazz ter dela v eksperimentalnih vodah, potrebno pa je omeniti, da je skozi kariero vedno ohranjal svojo ljubezen do igranja akustičnega klavirja. Njegove pesmi "Spain", "500 Miles High", "La Fiesta", "Armando's Rhumba", “Tones for Joan’s Bones” in "Windows" so splošno sprejete kot jazz standardi. Corea je bil večstranski glasbenik, delal je kot skladatelj, producent, pianist, klaviaturist in občasni percussionist. Bil je član Miles Davis-eve skupine v poznih 60-tih, sodeloval pa je na ključnih Davis-ovih albumih kot so Silent Way, Bitches Brew, A Tribute to Jack Johnson ter On the Corner. Po delu z Davies-om, je ustanovil svojo skupino, Return to Forever, s katero je raziskoval različne žanre in stile. Return to Forever je bila Corea-ina najbolj znan skupina, kolektiv, v katerem so se izmenjevali mnogi glasbeniki, s čimer je žanr fuzije prišel do stika z raznovrstnimi vplivi, predvsem brazilskimi in španskimi. Corea je užival v svobodi izražanja in veselju, ki mu je to prinašalo skozi celotno kariero. Ustanovil je tudi avant-garde skupino Circle in sodeloval v množici drugih projektov. Njegova bolezen je prišla nenadno, tako da je bil Corea aktiven do samega konca, še lani je izdal dvojni album Plays, na katerem preigrava pesmi zgolj s klavirjem. Njegov inovativen zvok ni bil spregledan v semplerski industriji, semple njegovih pesmi najdemo v preko 130 kasnejših pesmih. Po navadi glasbeniki niso uporabljali njegove jazz standarde, temveč bolj eksperimentalna dela kot sta Crystal Silence in The Shadow of Lo. Ena njegovih bolj semplanih pesmi, Spain, je tudi ena redkih za katero je Corea uporabil tuj material, Joaquín Rodrigo-v II. Adagio. Ob povedanem ne preseneča, da so ob novici o njegovi smrti prihajali odzivi iz vseh vej glasbe, tudi od raperja Q-Tip, prav tako pa se je oglasil Mike Portnoy. Corea je na Facebooku nazadnje objavil “rad bi se zahvalil vsem na moji poti, ki ste pomagali, da je moja glasba ohranjala žar. Moje želja je, da tisti, ki imajo željo po igranju, pisanju ali kakršnem koli nastopanju, to tudi storijo. Če ne zase, pa za nas druge. Ne gre samo za to, da svet potrebuje umetnike, temveč je to tudi zabavno.” S temi besedami bomo tudi zaključili oddajo posvečeno pred kratkim preminulem jazz pionirju Chick Corea-i.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novi pesmi Billy Ray Cyrus-a z naslovom Mama Said Knock You Out. Billy Ray Cyrus je znan ameriški pisec, pevec ter igralec, ki je do sedaj izdal že 16 studio albumov in 53 singlov, aktiven pa je že od leta 1992. Najbolj znan je po hitu "Achy Breaky Heart" z začetka kariere, kateri je zasedel sam vrh U.S. Hot Country Songs chart in postal prvi singl v zgodovini, ki je dosegel trojno platinasto naklado v Avstraliji. Preskočimo kar v aktualne čase, ko je je Cyrus-u uspelo doseči prvi number-one single na US Billboard Hot 100 po zaslugi sodelovanja v remixu Lil Nas X-ove "Old Town Road", katera je vrhove lestvic zasedla za rekordnih 19 zaporednih tednov, v 18 je kot soavtor pesmi zabeležen Billy Ray Cyrus . Zahvaljujoč pesmi je Cyrus osvojil tudi dve Grammy nagradi, in sicer v kategorijah Best Pop Duo/Group Performance in Best Music Video. Pesem so opredelili kot "country rap", žanr, ki do sedaj še ni sproduciral večjega hita. Cyrus se je odločil da bo izkoristil nepričakovan uspeh pesmi in izkoristil moment za produkcijo še ene pesmi iz tega žanra. Cyrus-u prirejanje tujih pesmi ni neznanka, tudi njegov največji hit Achy Breaky Heart ter 15 drugih pesmi so priredbe, tako da je načrt za nov country-rap projekt bil dokaj enostaven. Ni kompliciral, temveč vzel LL Cool J-evo preverjeno in z Grammyjem nagrajeno hip-hop pesem ‘Mama Said Knock You Out’ in jo oblekel v tipični Kentucky stil. Kot je v avtobiografiji izjavil LL Cool J, je ideja za pesem nastala po debati z njegovo babico. Omenil ji je, da čuti, da se ne bo mogel več preživljati kot rap glasbenik, saj je v vzponu gangsta rap in da glasbeniki iz tega žanra zavračajo njegov stil in sporočilnost in ga črnijo. Babica mu je odgovorila naj ne skrbi in naj jih enostavno nokavtira in kmalu je nastala pesem v ozadju. Očitno vplivna babica se pojavi tudi v videu, in sicer na koncu tega. Ker gre za hip hop produkcijo, ta seveda vsebuje mnoge semple: iz James Brown-ove "Funky Drummer", pa iz pesmi "Gangster Boogie" Chicago Gangsters, pesmi "Trip to Your Heart" od Sly & The Family Stone, bobnarski break iz "The Humpty Dance" od Digital Underground ter iz lastne pesmi "Rock the Bells".
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes bomo pod drobnogled vzeli priredbo pesmi “Put Your Records On” s katero se je na zemljevid glasbene scene lansiral indie glasbenik z umetniškim imenom Ritt Momney. Ritt Momney se mora za svoj uspeh poleg originalni pevki pesmi zahvaliti še platformi TikTok, ki je očitno postala odskočna deska za glasbenike, ki se z njo preko noči lahko prelevijo iz popolnih neznancev v viralne produkte. Ta TikTok fenomen smo seveda že srečali, če omenimo samo nekatere: Lil Nas X in “Old Town Road”, Doja Cat in “Say So,” Surf Mesa in Ily (I love you baby) ter nenazadnje Powfu in Death Bed. Platformina najnovejša zvezda pa je ob uspehu prejela izrazito mešane odzive, od navdušenja najstnikov do zgražanja poznavalcev originalne pesmi, čeprav je originalna izvajalka pesem pospremila z pozitivnimi besedami. Medtem, ko je pesem delno posvečena Bob Marley-jevi “Three Little Birds”, je glede besedila še najbolj usmerjena v proslavljanje črne ženske in njene naravne frizure. V luči povedanega je seveda uspeh priredbe težko razumeti. Če povzamemo: pesem je napisala črnka, in v njej slavi črnsko naravno frizuro, priredil jo je mlad belec, ki si je nadel ime po konservativnem belem politiku, priredba je uspela zaradi izziva, ki temelji na ličenju, spet, izvajalec je mlad belec, da je situacija še hujša, večina njegovih oboževalcev je prepričanih, da je pesem napisal on sam. Ampak … to je realnost TikTok sveta. Originalna pesem je postala stalnica na radijskih postajah leta 2006, ko je Britanska pisateljica in pevka Corinne Bailey Rae izdala ta zelo poslušljiv in pozitiven hit, ki se je povzpel celo do drugega mesta UK Singles lestvice ter zasedel vrh na Singles Downloads ter UK R&B Singles lestvicah. Pesem ji je prislužila tudi tri Grammy nominacije, za posnetek leta, pesem leta ter izvajalca leta.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes oddajo posvečamo kitaristu Hilton Valentine-u, ki je najbolj znan po delu v britanski skupini The Animals, pretekli teden pa je preminil star 77 let. Najbolj znan je po ikoničnem kitarskem rifu na skupinini verziji pesmi "House of the Rising Sun", tradicionalne folk balade, ki so jo že pred tem izvajali mnogi, med drugimi uspešno tudi Woody Guthrie in Bob Dylan. S svojo verzijo so Animals balado transformirali v rock 'n' roll hit. Valentine-ov najbolj znan rif je sprejet za enega najbolj popularnih introv v zgodovini pop glasbe in je seveda imel velik vpliv na prihodnje glasbenike, zato ne preseneča dejstvo, da je uspešno semplan v več kot 30 primerih, pesem pa je prirejena vsaj 135 krat. Valentine je splošno sprejet kot eden pionirjev rock glasbe, katerega vpliv se je čutil še desetletja kasneje. Kitaro je pričel igrati pri 13tih, in kot mnogi glasbeniki takratne Britanske invazije, se je nagibal k skiffle stilu, angleškem glasbenem navduševanju nad zvoki z ameriško tradicijo. Valentine je igral v več skiffle skupinah, nakar je spoznal Chas Chandler-ja, Alan Price-a, Eric Burdon-a in John Steel-a, s katerimi je ustanovil The Animals v ranih 60tih. Z Valentine-om v zasedbi je skupina posnela množico svojih velikih hitov, med drugimi "Baby Let Me Take You Home," "Don't Let Me Be Misunderstood," "We Gotta Get Out of This Place," "It's My Life" ter "Don't Bring Me Down." A šele pesem "House of the Rising Sun" je skupino pripeljala do vrha U.S. in U.K. lestvic.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnjo oddajo bomo posvetili trem glasbenikom, ki so izrednega pomena za semplersko sceno in so nas konec decembra zapustili. Prvi od katerega se poslavljamo je Leslie West, front man skupine Mountain. Umrl je 22. decembra star 75 let. Mountain so bili ameriška hard rock skupina, ki je nastala na Long Island-u v New York-u leta 1969. Najbolj znani so po pesmi "Mississippi Queen" z izrazitim cowbell vložkom ter legendarnem nastopu na Woodstock Festivalu leta 69. Mountain je ena od skupin, ki je imela velik vpliv na razvoj heavy metal glasbe v 70tih. Nas najbolj zanima njihova pesem 'Long Red' in sicer njena izvedba v živo, ki vsebuje vokale in bobne z začetka pesmi, kateri so semplani v preko 770 primerih in so nehote postali temelj za kasnejše hip hop produkcije. Te elemente zasledimo v ozadju mnogih popularnih pesmi, če omenimo samo nekatere modernejše: Human od Rag’n’bone man, Born to die od Lana Del Ray, 99 Problems od Jay-Z, It Ain't Hard to Tell od Nas ter The People od Common. Drugi glasbenik, ki se je poslovil, je Richard Lewis Spencer iz skupine The Winstons. Umrl je 27. decembra pri starosti 78 let. The Winstons so bili ameriška funk in soul skupina iz 60-tih, najbolj znana po svojem EP-ju iz leta 69, na katerem najdemo pesem "Color Him Father" na A strani ter pesem "Amen, Brother" na B strani. "Color Him Father" je bila velik hit in se je prodala v preko milijon izvodih ter osvojila Grammy Award za Best Rhythm and Blues Song. Nam je bolj zanimiva pesem iz B strani, ki ob izdaji komercialno ni bila uspešna. Se pa je 'Amen, Brother' leta 86 znašla na kompilaciji Ultimate Breaks and Beats, ki je bila namenjena DJ-jem in nepričakovano postala najbolj semplana pesem v zgodovini glasbe, saj jo najdemo v preko 5000 dokumentiranih primerih, verjetno pa je ta številka še neprimerno večja. Na sredi pesmi "Amen, Brother" najdemo 6 sekundni bobnarski break, ki je zaslužen, da se je pesem vpisala v zgodovino. Sempl ima svoje ime, Amen break, uporabljen pa je s strani glasbenikov vseh žanrov. Izstopata žanra drum and bass in jungle, ki sta dejansko zrastla iz tega sempla. Zadnji glasbenik od katerega se poslavljamo v tej oddaji je John "Ecstasy" Fletcher iz legendarne hip hop skupine Whodini. Umrl je 23. decembra star 56 let. Whodini so bili izjemno vplivna skupina, katerih pesmi so semplane v več sto primerih in so popularen vir semplov za zvezde hip hop scene kot so Kanye West, Nas, 2Pac, Dr. Dre, Eazy-E, Ice Cube ter tudi druge moderne MC-je kot so Master P, Prodigy in MF Doom. Whodini so pričeli z delom v Brooklynu leta 1982 v sestavi Jalil Hutchins in John Fletcher za mikrofoni ter DJ Drew Carter za gramofoni. Whodini so bili ena prvih rap skupin, ki je vključila R&B elemente in so pripravili temelje za razvoj novega žanra - new jack swing-a. Skupina si je ime ustvarila s humornimi besedili in posebnim zvokom, njihovi hiti pa so bili: "Magic's Wand", ki je tudi prva rap pesem, ki je dobila video, "The Haunted House of Rock", "Friends", "Five Minutes of Funk" ter "Freaks Come Out at Night". Od John "Ecstasy" Fletcher-ja se bomo poslovili ob poslušanju njihove najbolj semplane pesmi, Friends, v kateri boste zagotovo prepoznali množico kasnejših hitov, zagotovo pa pesem If I Ruled the World (Imagine That) od Nas in Lauryn Hill.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes si bomo pobliže pogledali pesem Lovefool skupine Twocolors. To je prvi vidni produkt Twocolors, tako da ni veliko informacij o njih. Dejansko gre za duo dveh nemških DJ-jev, ki zase trdita, da imata zelo različna pogleda na glasbo, na čemer tudi gradita svoj lasten glasbeni stil, inspirirata pa se po skupinah kot so The Weeknd in Daft Punk. V prvem letu sta sproducirala in izdala dve pesmi, “Places” in “Follow You” a brez vidnejšega uspeha. Edina pesem, ki ji je uspel uspeh na lestvicah, je priredba pesmi “Lovefool”, njen uspeh pa je omejen na Evropske države. Kasneje sta z namenom preboja v ZDA izdala še verzijo pesmi s pevko Pia Mia. Sedaj pa se raje osvetimo originalni pesmi in njenim piscem, ki so še najbolj zaslužni tudi za uspeh nemškega dua. Pesem Lovefool je izdala skupina The Cardigans leta 1996, pesem pa je bila mednarodni hit. "Lovefool" sta napisala kitarist Peter Svensson in pevka Nina Persson, za skupinin tretji album First Band on the Moon iz leta 1996. Prvič je izdana kot vodilni singl albuma, kasneje pa jo je skupina še enkrat izdala leta 1997, po tem ko je v ključena na soundrack filma Romeo + Juliet zgolj dva meseca po prvi izdaji in na podlagi tega je pesem postala velik hit. Na UK Singles Chart je dosegla drugo mesto, prav tako pa je bila uspešna drugod po Evropi. V Ameriki je uspeh zabeležila tako v Kanadi kot tudi v ZDA, kjer je na US Billboard Hot 100 Airplay Chart prav tako zasedla drugo mesto. Pesem je popularna v ostalih medijih in je najdemo na soundtrackih filmov Romeo + Juliet, Cruel Intentions in Virgin Territory. Popularnost je skupina nadalje gradila s hiti kot sta "Erase/Rewind" in "My Favourite Game" iz leta 1998. Na kasnejših albumih so eksperimentirali z novimi zvoki in stili, kar se jim komercialno gledano ni izšlo, kljub temu pa so na podlagi preteklih uspehov prodali že preko 15 milijonov albumov.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes si bomo pobliže pogledali pesem "Some Say" švedske pevke Nea, katero je izdala kot debitantsko solo pesem konec leta 2019. Some Say je zasedla vrhove lestvic v mnogih evropskih držav in še vedno priljubljena na radijskih postajah po vsem svetu. Kot pisca pesmi Nea-o najdemo podpisano pod množico hitov, saj je pisala za glasbenike kot so Zara Larsson, Tove Styrke, Twice, Tinie Tempah in Axwell. Iz tega vidika lahko za Nea-o trdimo, da so njene pesmi presegle bilijon ogledov na Spotify. A kot solo glasbenica je svoj edini uspeh dosegla s pesmijo v ozadju, Some Say. Njene kasnejše pesmi "TG4M", "No Therapy" in "Diablo" se niso uspele prebiti na lestvice. Verjetno lahko sklepamo, da je za presenetljiv uspeh pesmi odgovorna tudi poslušalcu znana melodija, za kar pa se mora Nea zahvaliti drugi glasbenikom. Za produkcijo Some Say je Nea namreč v veliki meri črpala iz starejše in zelo uspešne pesmi, "Blue (Da Ba Dee)", v izvedbi skupine Eiffel 65 in leta 1998. Eiffel 65 je italijanska skupina, ki so jo leta 1998 ustanovili Jeffrey Jey, Maurizio Lobina in Gabry Ponte. Takoj po ustanovitvi skupine so poželi velik uspeh s pesmima "Blue (Da Ba Dee)" in "Move Your Body", ki sta vključeni na njihov debitantski album Europop. Obe pesmi sta zasedli vrhove lestvic po vsem svetu, album Europop pa je na Billboard 200 chart zasedel četrto mesto. Pesem Blue je zaradi prepoznavnosti in uspeha semplana in prirejana s strani mnogih glasbenikov, če omenimo najbolj uspešne pri tem: Flume, nemški pevec Max Raabe, Crazy Frog, Flo Rida jo je leta 2009 semplal za hit "Sugar", Michael Mind Project so jo semplali za hit iz leta 2012, "Feeling So Blue", ameriška country pevka Coffey Anderson pa jo je leta 2017 uporabila za hit "Bud Light Blue" in seveda nazadnje še Nea za svoj edini hit "Some Say". Kasnejše pesmi skupine Eifel 65 in njihova albuma Contact! Iz leta 2001 ter Eiffel 65 iz leta 2003, niso dosegli podobnega uspeha po svetu, je pa skupine ostala popularna v Italiji.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo s hiti, ki so aktualni na radijskih postajah. Danes si bomo pobliže pogledali pesem Lasting Lover od Sigale v sodelovanju z James Arthur-jem. Sigala je umetniško ime Bruce-a Fielder-ja, angleškega DJja, producenta in remixerja iz Norwich-a. Do sedaj je izdal že šest singlov, ki so se uvrstili med 'top 10' na UK Singles Chart, med njimi pa izstopa njegov debitantski singl ‘Easy Love’ iz leta 2015, ki sempla ’ABC’ od Jackson 5 in se je povzpel na sam vrh lestvic. Sledila sta singla "Sweet Lovin" in "Say You Do", za njima pa je Sigala izdal še množico singlov in pričel delati na debitantskem albumu Brighter Days, ki ga je izdal septembra 2018. Po mini-koncertni turneji v podporo albumu, je pričel ustvarjati meterijale za nov album ter izdal "Wish You Well" ter novembra 2019 še "We Got Love". Sledil je še singl "Heaven on My Mind" junija lani in septembra še Lasting Lover, ki jo poslušamo v ozadju, o napovedanem albumu pa še vedno ni novih informacij. Kot v nekaterih preteklih pesmih, je tudi za zadnjo pesem uporabil sempl. Sempl prihaja iz pesmi Time to Pretend ameriške pop rock skupine MGMT. "Time to Pretend" je uradno izdana kot prvi singl debitantskega albuma skupine Oracular Spectacular leta 2008, čeprav je potrebno omeniti, da najdemo zgodnejšo verzijo pesmi že na njihovem Time to Pretend EP. MGMT sta ustanovila multi-instrumentalista Andrew VanWyngarden in Ben Goldwasser leta 2002, skupina pa je še vedno aktivna, pri čemer so se ostali člani z leti menjavali. Izdali so že 4 albume, a prvi, Oracular Spectacular in drugi, Congratulations iz leta 2010 sta požela največ uspeha. Time to Pretend, ki jo je inspirirala bogomolka in ki jo je pred kratkim za svoj zadnji hit Lasting Lover semplal Sigala, prihaja prav iz tega obdobja, ki ga zaznamujejo tudi nenavadni viri ustvarjalnosti in 'out of the box' razmišljanje skupine.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ta teden nadaljujemo z Robin Schulzem, ki smo ga srečali že pretekli teden s pesmijo Alane, tokrat pa si oglejmo ozadje njegovega remixa pesmi Sun is shining. Robin Schulz je največje uspehe žel leta 2014 z remixi pesmi "Waves" in "Prayer in C". Dokaj uspešen je bil tudi z drugim albumom Sugar, ki ga je izdal leta 2015, z njega pa sta se na lestvicah skoraj do vrha zavihteli pesmi Headlights in Sugar. Tretji album je leta 2017 postregel zgolj z enim zmernim hitom, pesmijo OK, a se je še bolj oddaljil od vrtoglavih uspehov iz leta 2014. Robin je nato imel krajši premor, a je letos napovedal nov album z naslovom 4, katerega izdaja je predvidena za januar 2021. Na albumu bo vključenih kar šest pesmi, ki jih je med tem že izdal. Poleg teh je pred kratkim izdal še remix, ki ga na albumu ne bomo našli, nosi pa naslov "Sun Is Shining". Originalno pesem "Sun Is Shining" seveda izvajajo Bob Marley & the Wailers. Pesem, ki jo je sproduciral Lee Perry se najprej pojavi na albumu Soul Revolution iz leta 1971, kasneje pa jo najdemo še na albumu African Herbsman iz leta 1973. Marley je pesem ponovno posnel še za album Kaya iz leta 1978. Ne glede na vse izdaje in dejstvo, da je kasneje postala ena bolj prepoznavnih Marleyevih pesmi, je bila "Sun Is Shining" v času njegovega življenja dokaj neznana in neuspešna. Pesem je v kasnejšem času doživela množico neuradnih remixov, ki so krožili po klubih, dovoljenje za prvega uradnega pa so varuhi Marleyevih pravic dovolili šele leta 1999. Tega je prejel danski house producent Funkstar De Luxe in izdal je reggae fusion remix, ki je v očeh mnogih kritikov zaslužen za kasnejši vzpon popularnosti reggae fusion žanra. Velik hit Finley Quaye-a z naslovom "Sunday Shining" prav tako temelji na Marley-evi pesmi. Zadnji producent, ki je prejel dovoljenje za delo na pesmi "Sun Is Shining" je Robin Schulz, ki je svoj remix izdal pred kratkim in ga lahko te dni poslušamo na radijskih postajah.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Očitno je letos po arhivih brskala množica DJ-jev, med drugimi še Robin Schulz, ki se podpisuje pod pesem v ozadju, Alane. Robin Schulz je nemški DJ, glasbenik in producent, ki je aktiven od leta 2007. Preboj na glasbeno sceno mu je uspel leta 2014, ko je izdal prvi singl z debitantskega albuma, remix pesmi "Waves" nizozemskega hip hop glasbenika Mr Probz. Waves je sledil še en remix, tokrat pesmi skupine Lilly Wood and the Prick z naslovom "Prayer in C". Oba remixa sta zasedla vrhove lestvic po vsem svetu in Schulza izstrelila med zvezde. Pesmi ostajata njegovi najuspešnejši produkciji, čeprav je aktiven vse od danes. "Alane", ki jo je letos priredil, je originalno pesem kamerunskega glasbenika Wes, ki jo je izdal kot prvi singl z debitantskega albuma Welenga leta 1997. Pesem je postala velik hit, predvsem v Europi, kjer je zasedla same vrhove lestvic. Besedilo pesmi je v kamerunskem jeziku Duala, v prevodu pa pomeni: "Alane teče kot slap, nežno se pretaka v tvoje srce. Alane pleše v meni, kot plamen v tvoje naročje". Njegovo ime Wes Madiko pomeni "Korenine zemlje prednikov". Že od drugega leta ga je dedek učil zgodovino Bantu, pomena glasbe in igranja kalimbe. Dvojec je bil od tega trenutka nerazdružljiv. V smislu glasbenega uspeha je ključen trenutek zanj bilo leto 1992, ko je Wes odpotoval v ZDA, da bi izdal album "Sun of Ancestors". Med turnejo je spoznal Michel Sanchez-a iz kolektiva Deep Forest s katerim je pričel umetniško sodelovanje in delo na albumu Welenga. Z uspehom albuma je Wes postal eden prvih članov Deep Forest, ki si je prislužil Grammy nagrado. Album vsebuje tudi pesem Alane, ki so jo prirejali in semplali mnogi, letos tudi Robin Schulz, katerega verzijo lahko zadnje čase poslušamo na radijskih postajah.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo zadnji pesmi, ki jo je letos izdal norveški DJ in producent Kygo, ta nosi naslov Hot Stuff. Ob izdaji remixa je Kygo povedal: “Donna Summer je ena mojih najljubših glasbenic vseh časov. Njen glasbeni katalog je briljanten in njeni vokali so brez primere. Zelo sem počaščen in ponižen ob priložnosti, da sem lahko delal na tako ikonični pesmi kot je “Hot Stuff”. To je vedno bila ena tistih pesmi, ki me je takoj spravila v dobro voljo in upam, da bo tudi ta verzija uspevala prenašati veselje vsem, ki bodo želeli slaviti legendarno Donno Summer.” Čeprav je uspel v remixu ohraniti distinktivne elemente pesmi, mu je uspelo pesmi dodati svoj pečat z nalezljivimi ritmi, ki še poživijo to disko uspešnico. Donnin originalen hit je izdan leta 79 kot vodilni singl z albuma Bad Girls. “Hot Stuff” je dosegla sam vrh Billboard Hot 100, šele druga od skupno njenih štirih pesmi, katerim je to uspelo. Do te pesmi so Donno povezovali zgolj z disko zvokom, a s to pesmijo je dokazala tudi svoje rock afinitete in usmeritve, saj na njen najdemo distinktiven kitarski solo, za katerega je poskrbel bivši Doobie Brother in Steely Dan kitarist Jeff "Skunk" Baxter. Bad Girls, s katerega prihaja Hot Stuff, je njen sedmi album, izdan pa je bil kot dvojni album. Postal je njen najbolj prodajan in najbolje ocenjen album v karieri ter je splošno prepoznan kot eden največjih disko albumov vseh časov. Pesem so prirejali mnogi in nekateri tudi zelo uspešno, če omenimo nekaj modernih glasbenikov, ki se je lotilo tega podviga: The Pussycat Dolls leta 2005, nizozemska pop pevka EliZe leta 2008, Erick Ibiza in Ralphi Rosario sta leta 2018 sproducirala remix z naslovom “Hot Stuff 2018”, ki je zasedel vrh U.S. Dance Club Songs lestvice in nazadnje seveda Kygo, katerega remix lahko poslušamo po radijskih postajah to jesen.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo novi pesmi pod katero se podpisuje Kygo, What's Love Got to Do With It. Kygo je bil letos izredno aktiven, saj je izdal že 8 hitov, ki so zasedli same vrhove lestvic. Pričel je s pesmijo "Forever Yours", ki je seveda poklon Avicii-ju. Sledilo je pet pesmi z njegovega novega albuma: "Like It Is", "I'll Wait", "Freedom", "Lose Somebody" ter "The Truth". Dve, ki so sledile albumu Golden hour in ne prihajata z njega, pa sta obe priredbi oziroma remixa. Prvi je "What's Love Got to Do with It", ki ga v originalu izvaja Tina Turner, katera se je letos pri 80. letih dobesedno vrnila iz pokoja, da bi sodelovala pri nastanku remixa. Z uspehom remixa, na katerem je Tina navedena kot sodelujoči glasbenik, je postala sploh prvi glasbenik, ki je imel top 40 hit v sedmih zaporednih desetletjih v Veliki Britaniji. Originalna "What's Love Got to Do with It" je izdana leta 84, najdemo jo pa na njenem petem solo albumu, Private Dancer. Pesem je postala Tinina najuspešnejša pesem in njen prvi in edini number one singl v ZDA. Ob vsem povedanem, je potrebno omeniti, da je prav neverjetna sreča, da je pesem sploh prišla v njene roke. Pesem so kasneje uspešno semplali in prirejali mnogi, med drugim pomnimo uspešno hip hop verzijo s strani Warren G-ja leta 1996, letos pa se je pesmi lotil tudi Kygo, katerega verzijo lahko v tem času poslušamo na radijskih postajah.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Pred kratkim je okroglih 50 let praznoval eden pomembnejših raperjev West Coast in G-funk scene, Warren G. Njegov vpliv je vezan predvsem na debitantski solo album 'Regulate... G funk era', ki še vedno velja za klasiko. The G Child kot pravijo Warren-u, je najbolj znan po pesmi “Regulate,” a cel album je pomemben spomenik Warren-ove talentu brskanja in zlaganja semplov, njegove ljubezni do marihuane in sposobnosti hkratnega žalovanja po preteklosti in uživanja v sedanjosti. G-funk, ta mehki, samozadostni žanr, ki se naslanja na Parliament-ovsko plesno glasbo, je zaznamoval predvsem 90-ta v L.A.-ju. V retrospektivi, nihče ni bolje vkomponiral duh G-funka v svoji glasbi kot prav Warren G. V ranih letih je Warren delal demo posnetke z ekipo 213 in se prebijal med začasnimi službami v Long Beach, nato pa ga je Dre rekrutiral v svojo glasbeno vojsko kot iskalca semplov. A šele Warren-ov vokalni vložek pri Mista Grimm-ovi “Indo Smoke,” iz Poetic Justice soundtracka, je poskrbel, da so ga zaznali v glasbeni industriji. Def Jam mu je ponudil pogodbo, na razočaranje Suge Knight-a, dona Death Row records. Uspeh je bil instanten in mu na glavo obrnil življenje. “Regulate” je bil sicer nenavaden primerek za uspeh, saj sploh nima refrena, a to ga ni ustavilo, da se ne bi takoj povzpel do drugega mesta na Billboard Hot 100. Za produkcijo je uporabil 6 semplov, od tega pa so štirje vokalne interpolacije besedil iz drugih pesmi: Mothership Connection (Star Child) od Parliament Wikka Wrap od The Evasions Let Me Ride od Dr. Dre feat. Snoop Dogg, Jewell and RC ter uporaba dialoga Regulators iz filma Young Guns, katerega uporabo najdemo na pričetku pesmi. Tam najdemo tudi drug, sicer zelo pogost sempl, instrumental iz pesmi Sign of the Times od Bob James-a. Najbolj pomemben sempl za pesem Regulate prihaja iz pesmi I Keep Forgettin' od Michael-a McDonald-a.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo svežem hitu z naslovom Over Now, pod katerega sta podpisana Calvin Harris in The Weeknd. Oba sodelujoča glasbenika, škotski DJ in producent Calvin Harris ter kanadski pevec the Weeknd, sta znana vsak po svojem distinktivnem stilu, ki pa sta ju uspešno združila v pesmi Over now. Medtem, ko Harris raziskuje žanre kot so EDM, electro house, electropop, dance-pop in nu-disco, the Weeknd plava bolj v R&B, pop ter alternative R&B vodah. Oba glasbenika sta v svojem delu precej uspešna. Pesem Over now je prva kolaboracija teh dveh zvezd. Harris je z njo prekinil skoraj dve leti trajajoči post, saj je zadnjo pesem, "Giant" izdal januarja lani. Vmes je sicer bil aktiven in izdal tudi hit "Live Without Your Love", a pod psevdonimom Love Regenerator. Harris je ta čas deloval pod novim imenom ker je želel ponovno odkriti občutek izpred dvajsetih let, ko je lahko ustvarjal brez razmišljanja o tem, kako bodo njegove pesmi sprejete med kritik in oboževalci. Ponovno odkriti občutek je v novi pesmi Over now zelo dobro zmešal z RNB zvokom the Weeknd, a je pri tem posegel tudi po elementih iz tuje pesmi. Tudi to je poiskal v času svojih začetkov, letu 1999 in pesmi It’s over now dua Astrotrax. Astrotrax sta bila Evren Omer in Sonjay Prabhakar. Duo je najbolj znan po pesmi "The Energy (Feel the Vibe)" iz leta 1998, deloval je pa le v obdobju od leta 97 do 99. Na njunem največjem hitu najdemo vokale pevke Shola Phillips, ista vokalistka pa jih prispeva tudi na pesmi v ozadju. Shola Phillips je znana predvsem po njenem neizšolanem in surovem talentu in glasu, s katerim si je prislužila mnoga gostovanja na house pesmih, ne samo v produkciji Astrotrax.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes pod drobnogled vzemimo pesem Un dia, v prevodu En dan, ki jo izvajajo J Balvin, Dua Lipa, Bad Bunny in Tainy. Tokrat se bomo posvetili Balvin-u, ki je dejansko velika svetovna zvezda, čeprav v Europi tega statusa nima. Je kolumbijski reggaeton pevec, ki si je prislužil naziv "Princ Reggaeton glasbe" in je eden najbolje prodajanih latinskih glasbenikov s prodanih preko 35 milijonov albumov, prav tako pa se lahko pohvali z množico mednarodnih glasbenih nagrad. Čeprav je njegova glasba primarno reggaeton, je J Balvin v svoji glasbi eksperimentiral z žanri kot so electronica, house, trap in R&B. Kot vpliv na svojo glasbo dodatno navaja rock skupine kot so Metallica in Nirvana ter reggaeton glasbenika Daddy Yankee. Preboj je zanj prineslo leto 2014 ter pesem "6 AM", kateri so sledili še hiti "Ay Vamos" ter "Ginza". "Mi Gente" v sodelovanju z Willy William-om je prav tako bil velik hit, omeniti pa je potrebno njegovo sodelovanje pri megahitu "I Like It", pod katerega se podpisujejo še Cardi B in Bad Bunny. J Balvin je letos marca izdal nov album, Colores. Pesem Un Dia, ni albumski singl, temveč kolaboracija z glasbeniki Dua Lipa, Bad Bunny in Tainy. Pesem se je v naši oddaji znašla ker interpolira starejšo pesem, Sol, Playa Y Arena glasbenika Tito "El Bambino". Tito "El Bambino" je portoriški pevec in pisec, ki se je proslavil kot del dua Héctor & Tito. Duo je izdal množico hitov v Puerto Rico in je bil eden najbolj uspešnih glasbenih produktov v tej državi. Postala sta prva reggaeton glasbenika, ki jima je uspelo razprodati množičen koncert v Puerto Rico, s čimer sta odprla vrata še ostalim, kot so Tego Calderón in Daddy Yankee. Po letih skupnega delovanja, se je duo razšel, razlog pa je Tito-v dvom v Hector-jevo lojalnost. Kot solo glasbenik je imel največ uspeha s pesmijo "El Amor" iz leta 2010, za katero je osvojil Latin Song of the Year nagrado s strani American Society of Composers, Authors and Publishers. Kot solo glasbenik je bil aktiven v obdobju med leti 2007 in 2014, kadar je izdajal album približno vsaki dve leti, nato pa z ustvarjanjem prenehal. Oboževalci so lahko znova optimistični, saj je letos napovedal nov album in izdal novo pesem "Mueve La Cintura" v sodelovanju z Guru Randhawa in Pitbull-om.
Neveljaven email naslov