Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ep o Gilgamešu velja za najstarejšo junaško-mitološko pesnitev in naj bi nastal okoli leta 2000 pred Kristusom, nekaj stoletij pred hebrejsko Biblijo. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje nekatere teme in motive, ki so presenetljivo podobni svetopisemskim zgodbam. Med bolj znanimi je opis, kako kralj Gilgameš sreča Utnapištima, nekakšen noetovski lik, ki zgradi ladjo, nanjo vkrca ljudi in živali, in jih tako reši pred vesoljnim potopom. So svetopisemske zgodbe samo prepis Mezopotamskih mitov?
Gost oddaje je biblicist dr. Marijan Peklaj.
Sveto pismo je nastajalo na človeški način, ne na čudežen način – kot so mislili in nekateri mislijo še danes. Nastajalo je v človeški kulturi, kakršna je takrat bila. In ker Sveto pismo ni nastalo tako zgodaj – danes vemo, da je nastalo precej pozneje, kot so sprva mislili – lahko predvidevamo, da so se Izraelci srečali še z drugimi vplivi (npr. Ep o Gilgamešu) in da so dopolnjevali svoje sveto izročilo, svoje spise. In to seveda ni nič narobe. Recimo vesoljni potop je bil neka zgodba, ki je bila v vsem tem področju od Mezopotamije do Sredozemlja do Male Azije nekaj domačega. Nekje v začetku je verjetno bila neka taka katastrofa in to so vsi vedeli. In tako so izraelski preroški pisci verjetno rekli: »Dobro, tudi mi ne moremo mimo tega. Ljudje vedo, da je bil potop.« Ampak kako to razložiti? S tem našim spoznanjem o enem, edinem, pravem, pravičnem Bogu. In so to naredili. Se pravi, monoteizem daje celi zgodbi čisto drug pomen.
dr. Marijan Peklaj
Ep o Gilgamešu velja za najstarejšo junaško-mitološko pesnitev in naj bi nastal okoli leta 2000 pred Kristusom, nekaj stoletij pred hebrejsko Biblijo. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje nekatere teme in motive, ki so presenetljivo podobni svetopisemskim zgodbam. Med bolj znanimi je opis, kako kralj Gilgameš sreča Utnapištima, nekakšen noetovski lik, ki zgradi ladjo, nanjo vkrca ljudi in živali, in jih tako reši pred vesoljnim potopom. So svetopisemske zgodbe samo prepis Mezopotamskih mitov?
Gost oddaje je biblicist dr. Marijan Peklaj.
Sveto pismo je nastajalo na človeški način, ne na čudežen način – kot so mislili in nekateri mislijo še danes. Nastajalo je v človeški kulturi, kakršna je takrat bila. In ker Sveto pismo ni nastalo tako zgodaj – danes vemo, da je nastalo precej pozneje, kot so sprva mislili – lahko predvidevamo, da so se Izraelci srečali še z drugimi vplivi (npr. Ep o Gilgamešu) in da so dopolnjevali svoje sveto izročilo, svoje spise. In to seveda ni nič narobe. Recimo vesoljni potop je bil neka zgodba, ki je bila v vsem tem področju od Mezopotamije do Sredozemlja do Male Azije nekaj domačega. Nekje v začetku je verjetno bila neka taka katastrofa in to so vsi vedeli. In tako so izraelski preroški pisci verjetno rekli: »Dobro, tudi mi ne moremo mimo tega. Ljudje vedo, da je bil potop.« Ampak kako to razložiti? S tem našim spoznanjem o enem, edinem, pravem, pravičnem Bogu. In so to naredili. Se pravi, monoteizem daje celi zgodbi čisto drug pomen.
dr. Marijan Peklaj
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Neveljaven email naslov