Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
Logoterapija poudarja, da človek ni samo nagonsko bitje, ki bi mu bilo v prvi vrsti pomembno le zadovoljevanje osebnih potreb, gonov in želja, ampak je predvsem vrednostno bitje, bitje smisla, ki sta mu bistveni uresničevanje vrednot in iskanje smisla. Gost oddaje je predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo in predavatelj na fakultetah v Novi Gorici, Ljubljani in Novem mestu dr. Sebastjan Kristovič.
Nedavno je bil slovenski javnosti predstavljen prevod poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, pod naslovom Bratstvo, temelj in pot do miru. V njej sedanji papež posebej opozarja, da je bratstvo utemeljeno v skupnem presežnem očetovstvu. Bratstvo je zato eno od ključnih poti in sredstev za gradnjo miru. O tem ali je to besedilo mogoče razumeti kot novo Frančiškovo presenečenje, ki jih je bilo doslej v slogovnem in vsebinskem smislu že veliko, se bomo pogovarjali z urednikom zbirke Cerkveni dokumenti, dr. Rafkom Valenčičem.
Svetovne religije so bile tisočletja nosilke etike in morale. Avtoriteta, ki takšni etiki zagotavlja pravičnost, je transcendenca oziroma Bog. Nemški filozof Immanuel Kant pa z mislijo »Delaj tako, da bo tvoje ravnanje lahko zakon za vse ljudi« odpira možnost tudi tako imenovani sekularni etiki. Je etika brez religijske podstati sploh mogoča? O tem s filozofom in teologom dr. Janezom Juhantom.
Leto 2013 je bilo prelomno na marsikaterem področju. Gospodarski krizi še ni videti konca, veliko se govori o spremembah predvsem o spremembah o etiki o pravični porazdelitvi dobrin.
V svetem pismu stare zaveze najdemo kar nekaj odlomkov, ki govorijo o pričakovanju Mesije. V času rimske okupacije pa so mnogi verjeli, da bo Odrešenik tisti, ki bo nastopil kot vojaški voditelj, ki bo ponovno vzpostavil judovsko kraljestvo. Svetopisemski pogled na mesijansko pričakovanje in učlovečenje bo predstavil predavatelj eksegeze in biblične teologije prof. dr. Maksimilijan Matjaž.
Religija je eden tistih pojmov, za katere ljudje navadno vedo, kaj pomenijo, dokler jih ne poizkusijo bolj natančno opredeliti. Pomeni lahko pripadnost veroizpovedi ali pa preprosto naravnanost na nekaj presežnega. Zajema lahko sistem vrednot in norm ali pa je preprosto življenjski nazor. Pomen religije se je v zgodovini spreminjal in tako oblikoval mnogotere poglede na eno osnovnih razsežnosti človeka. O tem, kako gleda sodobna filozofija na religijo, bo spregovoril prof. dr. Robert Petkovšek.
Zvest o obžalovanju slabih dejanj in pokori najdemo v vseh religijah. Postopki in dejanja se razlikujejo glede samega pojmovanje greha.
"Sreča ni imeti več stvari, ampak biti boljši v svojem srcu," pravi Pedro Opeka, ki se na Madagaskarju že 40 let bojuje za dostojanstvo najrevnejših ljudi. Skozi njihove oči so tudi težave zahodnega sveta videti nekoliko drugačne. Ob začetku adventa se je z njim pogovarjal Peter Frank.
Drugi Vatikanski koncil (1962-65) je v Katoliško Cerkev prinesel številne spremembe. Med drugim je spodbudil tudi razvoj evropske feministične teologije, oziroma vprašanja o navzočnosti ženske v življenju Cerkve. O spremembah in o današnjem položaju žensk, bo spregovorila religiologinja in teologinja, doc. dr. Nadja Furlan Štante iz primorske univerze. Pogovor vodi Marko Rozman.
Racionalistični razvoj zadnjih dveh stoletij evropske kulture kljub velikim dosežkom v znanosti ni uspel preprečiti vojn, izkoriščanja, težav v medčloveških odnosih... Nova nevroznanstvena spoznanja odkrivajo, da se veliko bolj razvija leva hemisfera možganov, ki skrbi za kognitivno raven, hkrati pa se zanemarja nasprotni pol, ki je med drugim tudi prostor za etično vzgojne procese. O povezavi etičnosti in duhovnosti bo spregovoril predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, antropolog dr. Jože Ramovš.
Ljudje si pod pojmom svetnik navadno predstavljajo človeka posebnih kreposti, ki je svoje življenje posvetil sočloveku, obenem pa bil v globokem odnosu z Bogom. Cerkev je skozi zgodovino za svetnike razglašala tiste, ki so na različne načine sledili zgledu Jezusa Kristusa. Pri tem imajo posebno mesto mučenci, ki so za svojo vero trpeli in umrli. Več o prazniku, profesor duhovne teologije, jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
Pred praznikom reformacije se v Sloveniji spominjamo izida naše prve tiskane knjige, ki jo je napisal Primož Trubar. Reformacija leta 1517 je prinesla reformo zahodnega krščanstva. Protestantske cerkve, ki so izšle iz nje, se tudi danes srečujejo z različnimi izzivi sodobne družbe. Okrog 20 tisoč članov Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji pa je nedavno dobilo dva nova duhovnika. O izzivih sodobnega protestantskega krščanstva sta spregovorila Katja Ajdnik in Peter Andrejčak.
Slovenija je po številu misijonarjev na prebivalca ena izmed vodilnih misijonskih držav. Med najbolj znane misijonarje lahko uvrstimo tudi minorita Miha Drevenška, ki je bil več kot 30 let dejaven v Zambiji, vse do svoje smrti leta 2011. Gost oddaje je njegov prijatelj in redovni brat, p. Janez Šamperl, ki je Drevenškovo bogato življenje in delo strnil v knjigi Črnec v beli koži.
Cerkveni zgodovinar Evzebij poroča, da je Konstantin Veliki nekega dne na svojem pohodu proti Italiji nenadoma zagledal na nebu svetlo znamenje križa in ob njem napis: »V tem znamenju boš zmagal.« Nekaj mesecev pozneje, leta 313, je v rimskem cesarstvu uzakonil versko svobodo in s tem izenačil krščanstvo z drugimi verstvi. Ob tem je podpisal poseben dokument, ki se imenuje Milanski edikt. V Konstantinovem rojstnem kraju v Nišu v Srbiji prav te dni potekajo osrednje slovesnosti ob letošnji 1700-letnici Milanskega edikta. Z zgodovinarjem dr. Bogdanom Kolarjem bomo osvetlili položaj krščanskih skupnosti v prvih stoletjih in analizirali pomen edikta za nadaljnji razvoj Cerkve.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Neveljaven email naslov