Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
V počastitev 500. obletnice začetka reformacije so pri Cankarjevi založbi v prevodu Igorja Antiča izdali biografijo Martina Lutra. Posebnost dela nemškega evangeličanskega teologa in profesorja Volkerja Leppina je v tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali pa jih sploh niso poznali. Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v mnogočem spremenil tok zgodovine in vplival na razvoj sodobne Evrope. S prevajalcem Igorjem Antičem in piscem spremne besede, častnim škofom evangeličanske cerkve, Gezo Ernišo se je pogovarjal Peter Frank.
Liturgična reforma, ki je sledila po Drugem vatikanskem koncilu je znotraj Katoliške Cerkve sprožila vrsto vprašanj in tudi odkritih nesoglasij. Najbolj radikalen upor proti zelo liberalnim pogledom na bogoslužje je sprožil francoski škof Marcel Lefebvre, ki je ustanovil Bratovščino Pija X-ega. Zaradi posvetitve štirih škofov je bil leta 1988 izobčen s strani Vatikana. V širši cerkveni javnosti se je zaradi tega krepilo nezaupanje do tradicionalne latinske maše. Z dokumentom Summorum Pontificum pa je Benedikt XVI. poudaril pomen tradicionalne liturgije, pozneje pa preklical tudi izobčenje štirih škofov. Papeževo dejanje je sprožilo številna vprašanja in polemike o pomenu in mestu tradicionalne latinske maše v sodobnem času. O tem bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Sedmi dan. Gosta: zgodovinar, latinist in teolog dr. Aleš Maver, ter zgodovinar in teolog mag. Simon Malmenvall.
Letos mineva 10 let odkar je papež Benedikt XVI. izdal dokument motu proprio z naslovom Summorum Pontificum. Obred Tradicionalne latinske maše je s tem razglasil za izredno obliko enega rimskega obreda. Latinska maša je v zadnjih letih doživela razcvet obenem pa so se odprle tudi številne polemike. V tokratni oddaji bo govora o zgodovini in razvoju tradicionalne latinske maše. Gosta sta: zgodovinar in teolog mag. Simon Malmenvall ter zgodovinar, latinist in teolog dr. Aleš Maver.
Obstajajo ljudje, ki jim vse človeško ne zadostuje. Za ceno tišine so se zmožni odpovedati besedičenju ter javni prepoznavnosti. Med take »božje norce« sodi dadaist Hugo Ball. Zaradi njegovih številnih talentov ga mnogi uvrščajo med velikane umetnosti in literature. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Cerkvene bratovščine so se v Vzhodni cerkvi pojavile že v 4. stoletju, v Zahodni pa v zgodnjem srednjem veku. Poskušale so odgovoriti na življenjske potrebe članov kot je pomoč pri bolezni in smrti v družini ter vzgoja in šolanje pokojnikovih otrok, spodbujale pa so tudi različne pobožnosti in karitativno dejavnost. Kot so ugotavljali na nedavnem mednarodnem simpoziju, ki so ga pripravili pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, predstavlja raziskovanje cerkvenih bratovščin velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini. O delovanju in pomenu bratovščin se je s sodelavkama inštituta dr. Barbaro Murovec in dr. Mijo Oter Gorenčič pogovarjal Peter Frank.
Edvard Kocbek je gotovo ena najbolj markantnih pa obenem nenavadnih osebnosti slovenskega dvajsetega stoletja. Pesnik in pisatelj. Partizan in revolucionar. Oporečnik in izobčenec. Pri tem pa včasih pozabljamo, da se je Kocbek vseskozi, v vseh inkarnacijah svojega javnega življenja deklariral za kristjana in da je v vsem, kar je počel, izhajal iz prav posebnega, osebno obeleženega umevanja evangeljskega sporočila. Natanko to, specifično umevanje krščanske blagovesti ga je vodilo tako v sodelovanje s slovenskimi komunisti med vojno kakor v spor s komunistično oblastjo po osvoboditvi. Kako je torej Kocbek bral Sveto pismo, kako je razumeval etično držo, ki jo v vsakdanjem življenju kristjanu nalaga živa vera, preverjamo v tokratnem Sedmem dnevu. Gosta: dr. Mirko Bogomir Miklič in Peter Kovačič Peršin.
Razvoj slikovnih tehnik in drugih metod merjenja delovanja človeških možganov je v 90 letih 20. Stoletja prinesel velik napredek in sprožil širjenje različnih nevro disciplin kot so: nevropsihologija, nevroekonomija, nevroetika, nevrofilozofija in tudi nevroteologija. Kaj je in kaj še lahko znanost pove o človekovem doživljanju Boga? Gostja: Polona Kos.
Slabo poznavanje temeljnih pojmov posameznih religij je najbolj pogost vzrok za nerazumevanje ali celo odkrito nasprotovanje neki veri, verskemu sistemu ali vernikom samim. Po drugi strani pa lahko tudi religiozni človek, ki ne pozna širine in globine lastnega duhovnega in teološkega izročila, hitreje zapade določenim manipulacijam ali celo ekstremnim pogledom. Na spletnem portalu KUD Logos so objavili prispevek islamologa in Arabista mag. Raid-a Al-Daghistanija z naslovom Temeljni pojmi islama. Besedilo je nastalo na podlagi avtorjevega predavanja ob otvoritvi ciklusa predavanj »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« na Opčinah pri Trstu. V oddaji bomo z avtorjem osvetlili dva – za današnji čas še posebej pomembna – pojma in sicer šerijat in džihad.
S Prvim pismom Korinčanom si je apostol Pavel zadal težko nalogo, kako sporočiti skrivnost Božje modrosti in človekovega odrešenja v okolje cvetoče blaginje, ki se je zavedalo svoje moči in je prisegalo na svobodomiselnost in pluralizem. Stanje duha danes ni bistveno drugačno, kakor je bilo v Korintu pred skoraj dva tisoč leti, ko je Pavel peščico poslušalcev, ki ga je hotela poslušati, učil o nekem drugačnem, alternativnem načinu življenja. Več o prevodu in komentarju Pavlovega Prvega pisma Korinčanom biblicist dr. Maksimiljan Matjaž.
Kristjani se s cvetno nedeljo spominjajo Jezusovega prihoda v mesto Jeruzalem. Na vhodu so ga slovesno sprejeli tamkajšnji Judje in ga pozdravljali kot Davidovega sina in preroka. Nekaj dni pozneje je Jezus doživel križanje, smrt in vstajenje. Pričakovanje preroka najdemo tudi v drugih verstvih, tudi v novodobnih religijskih skupnostih. Ezoterična gibanja govorijo o Maitreji kot novodobnem Kristusu, ki bo, oziroma naj bi že, živel med ljudmi. V doktorski disertaciji se je s pojmom Maitreje soočil tudi jezuit, pater Ivan Hočevar in ga primerjal z osebo Jezusa Kristusa.
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje«. To evangeljsko misel je leta 1943 dobesedno izpolnil slovenski katoliški duhovnik Izidor Završnik ko je v nacističnem zaporu v Mariboru, v šestindvajsetem letu starosti, dal življenje za svojega sojetnika. Ob 100 letnici njegovega rojstva o njegovem življenju in postopku za beatifikacijo. Gosta: celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in publicist pater dr. Karel Gržan.
Staroperzijski prerok, duhovnik in pevec Zaratustra je ustanovitelj Zaratustrstva. Religija je edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako zahodnjaških kot tudi vzhodnjaških religij. Več o preroku in poudarkih prastare religije s predsednikom društva Nova Akropola Stjepanom Palajso.
Nedavno izdana knjižna noviteta Irene Marković, pripoveduje o severnoameriških indijanskih plemenih, za katere je skrbel misijonar in škof Irenej Friderik Baraga. Gre za prvo knjigo v slovenskem prostoru, ki obravnava severnoameriška indijanska plemena na znanstven način. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Jože Karlovšek (1900–1963) v ilustrirani knjigi Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe predstavlja slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Triglav, Veles in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, škrati ali povodni mož. Knjiga vsebuje 48 črnobelih in 13 barvnih slik bajeslovnih podob, ki jih je Karlovšek naslikal s svojo unikatno tehniko slikanja na les. S sliko in besedo poskuša predstaviti slovanski panteon in bralcu približati širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije. Čeprav je Karlovšek knjigo napisal že leta 1959, je ostala v tipkopisu in bila izdana šele konec leta 2016. Gosta sta urednika Domen Češarek in Matija Kenda iz društva Slovenski staroverci.
Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kako tudi v razvpitih pisnih dokumentih človeške kulture. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dr. Smolik je bil poznan kot teolog, liturgik, prevajalec, urednik, knjižničar in je združeval tako duhovniško kot tudi znanstveno poslanstvo. Posvečal se je raziskovanju življenja in dela znanih in manj znanih ljudi, ki so se zapisali v slovensko kulturno zgodovino, kar dokazujejo številni prispevki, ki jih je objavil v domačih in tujih znanstvenih revijah, enciklopedijah, leksikonih in zbornikih. Za obsežen opus in več kot 60-letno skrb za Semeniško knjižnico je leta 2010 prejel Trubarjevo priznanje, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Ciril Metodovo odličje. Njegovo življenje in delo sta predstavila dr. Rafko Valenčič in mag. Marijan Rupert.
Ob obeleževanju 500. obletnice reformacije v Evropi, postane lahko za nekaj časa aktualno tudi osvetljevanje ozadja, ki je vodilo do nastanka reformacije. Kakšno je bilo torej življenje Martina Luthra, začetnika nove veroizpovedi? Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Lev Nikolajevič Tolstoj je temeljno vprašanje odnosa do življenja in sveta iskal v odnosu med filozofijo in vero. V starosti so ga vse bolj mučila eksistencialna vprašanja: »Kdo sem jaz? Kaj je smisel mojega življenja?«. Zavezan k iskanju duhovnega bistva in popolnosti je iskal navdih v Kristusovem življenju, hkrati pa se je v svojem mističnem pojmovanju Boga oddaljil od Ruske pravoslavne Cerkve, ki ga je leta 1901 tudi izobčila. Gost je zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall.
Vzpon in propad islamske civilizacije na Iberskem polotoku je eden izmed najbolj znanih fenomenov v zgodovini. Najpomembnejše umetnostnozgodovinsko obeležje Granade je Alhambra, trdnjava, ki spada med pomembne kulturne znamenitosti muslimanske, judovske in krščanske dediščine. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Začetki maratonskega branja Svetega pisma segajo v 70. leta v Združene države Amerike. Pobuda se je kmalu prenesla v Evropo, od leta 2008 pa se nepretrgano branje na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije vsako leto pojavlja tudi pri nas. Gost je biblicist in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Neveljaven email naslov